Gospod Sobeja je član Muslimanske bratovščine in je zaposlen v njeni kairski centrali. Najvplivnejšo in najbolje organizirano islamsko gibanje je Hosni Mubarak v svoji 30-letni vladavini krvavo zatiral, svojo legitimnost diktatorske samopašnosti pa je pred tujino utemeljeval prav z grožnjo o "islamskem ekstremizmu". Tudi sam je zgolj zato, ker je spadal k Muslimanski bratovščini, v času Mubarakove vladavine večkrat pristal v ječi.
"K sreči sem tam preždel samo nekaj dni, a moji prijatelji so bili zaprti mnogo let. Samo v zadnjih desetih letih svoje vladavine je Mubarak v zapore pometal 30.000 pripadnikov Ikvana," se spominja. Toda zdaj ni čas za gojenje sovraštva, čas je za prihodnost. Za zmago. Egipt sledi stopinjam Tunizije in Maroka.
Od preganjanih do zmagovalcev
Muslimanska bratovščina na današnjih parlamentarnih volitvah v Egiptu nastopa z novoustanovljeno stranko Svoboda in pravičnost. Njena volilna baza so predvsem revni sloji družbe, ki jih je med Mubarakovo vladavino s svojim sistemom socialnih, izobraževalnih in kulturnih organizacij pri življenju ohranjala tam, kjer je država zatajila. Na volitvah naj bi dobili vsaj 30 odstotkov glasov in postali najmočnejša politična sila v državi. Že v preteklosti se je njihovim pripadnikom kot neodvisnim kandidatom uspelo prebiti v parlament. Na parlamentarnih volitvah leta 2005 so dobili kar 20 odstotkov sedežev.
"V parlamentu smo imeli dobro pozicijo. Z našim delom nam je uspelo preprečiti, da bi se korupcija še bolj razbohotila v državi. Leta 2010 smo se v drugem krogu zrežiranih volitev odločili za bojkot. Za režim je to predstavljalo veliko težavo. Vse več ljudi se mu je začelo upirati, ker v parlamentu ni bila zastopana Muslimanska bratovščina. Pridružili smo se tudi januarski revoluciji. Vedno smo bili glas revnih. Vsa ta trud se bo zdaj povrnil. Viden bo v volilnem rezultatu," napoveduje. "Zakaj se zadnji teden ne udeležujete več demonstracij na Tahrirju?" ga vprašam. "Ljudje imajo seveda zakonsko pravico, da s protesti izražajo svoja mnenja. Zahteve demonstrantov seveda podpiramo. Toda napočil je čas, da z volitvami dosežemo demokracijo," pravi.
Dvaintridesetletni Ali Salem iz denarnice povleče sliko svoje žene in otrok. "Zaradi njih bom jutri odšel na volitve," pripoveduje v bližini mošeje Al Azhar. "Skoraj vseh 18 dni sem januarja hodil na Tahrir. Toda počasi sem izgubil zaupanje v gibanje mladih. Ves čas prihajajo na dan z novimi zahtevami, a državi je treba dati malce časa, da zadiha," dodaja. Na Tahrirju se z njegovimi besedami ne bi strinjali. Država bo lahko zadihala, ko bodo generali predali oblastniško palico, pravijo. Prenos vojaške na civilno oblast bi se moral zgoditi pred volitvami oziroma čim prej, zagotovo pa ne šele z izvedbo predsedniških volitev, ki jih generali obljubljajo najkasneje do prihodnjega julija. "Danes zvečer se bomo z družino odločili, koga bomo volili. Za zdaj se mi še sanja ne, koga bom obkrožil," je sprva skrivnosten Ali. Zbral je vse programe kandidatov v njegovem okrožju in jih skrbno prebral. Po dolgem pogovoru pa prizna, da favorita že ima. Všeč mu je Muslimanska bratovščina. "Sem musliman, toda nisem fanatik."
Ali bodo Muslimanski bratje res dobili "zgolj" 30 odstotkov ali morda več, si tudi Sobeja ne upa napovedati. V volilno tekmo se podajajo v koaliciji islamskih strank. Iz zavezništva je pred tedni izstopilo precej sorodnih političnih struj, ker je Muslimanska bratovščina najvišja izvoljiva mesta na volilnih listah večinoma rezervirala zase. Nepričakovano močno konkurenco za volilne glasove dobivajo tudi od salafistov, katere so Egipčani v preteklosti imeli za majhno, nepomembno strujo. Zdaj naj bi se posebej dobro odrezali v regiji Zgornjega Egipta.
Špekulacija brez odgovora
V zadnjih mesecih so po državi zaokrožile špekulacije, da so Muslimanski bratje z vojaškim svetom sklenili tajni dogovor o delitvi oblasti. Ikvan bo smel sestaviti koalicijsko vlado, vojska pa bo na predsedniško mesto postavila svojega človeka z obsežnimi pristojnostmi. Takšen dogovor o uvedbi predsedniškega sistema je Sobej zanikal z vizijo o drugačnem političnem sistemu: "Po volitvah nas čaka več odgovornosti, kot smo je imeli doslej. Ljudje hočejo več od države. Mi nameravamo njihova pričakovanja izpolniti. Po volitvah bo oblikovana skupina ljudi, ki bo pripravila novo ustavo, določila nov ustroj države in pristojnosti predsednika. Pisali bodo prihodnost Egipta. Želimo si uvedbo parlamentarnega sistema." Naj "novi Egipt" na čelo države postavi predsednika z obsežnimi pooblastili, vseeno o obstoju "tajnega pogovora" potipam še na drugi način. Gospod Sobej se neposrednemu odgovoru izogne. "Predvsem naj bo pošten človek, ki ga bo strah svojega naroda. Pred očmi mora imeti potrebe egiptovskega ljudstva. Znati pa bo moral zaščititi državo tudi pred sovražniki."
