Protestniki, med katerimi so bili tudi svojci februarja ubitih nasprotnikov Mubarakovega režima, so se namreč po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na vse načine branili pred policisti, ki so proti njim uporabili najprej palice, kasneje pa tudi gumijaste naboje in solzivec.

Demonstranti - sprva naj bi jih bilo kakih 200, kasneje pa je njihovo število naraslo, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP celo na več tisoč - so po drugi strani v policiste metali kamenje in zažgali nek policijski avto. Po navedbah egiptovske državne televizije je bilo poškodovanih več kot 80 ljudi, nasilje pa še traja. Več ljudi je bilo tudi aretiranih.

Oblasti na Tahrirju, epicentru upora proti nekdanjemu predsedniku Mubaraku, sicer dovoljujejo proteste, a le čez dan, saj trdijo, da bi dolgotrajnejše demonstracije - kakršne so načrtovali tokratni protestniki - lahko paralizirale mesto.

Muslimanska bratovščina ima dobre možnosti za zmago na prihajajočih volitvah

Ljudem, ki so svoje nezadovoljstvo z ravnanjem oblasti z vodjo vladajočega egiptovskega vojaškega sveta Huseinom Tantavijem na čelu več dni izražali s sedenjem, se je sicer v petek na Tahrirju pridružilo več deset tisoč protestnikov. Ti so pozivali k čim hitrejši predaji oblasti civilni vladi in zmanjšanju moči egiptovske vojske oz. njenemu umiku iz politike.

Medtem ko so bili v manjši skupini demonstrantov, ki so se odločili za protestno sedenje, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP večinoma levo in liberalno usmerjeni mladi revolucionarji, so bili med udeleženci petkovih demonstracij večinoma pripadniki Muslimanske bratovščine.

Muslimanska bratovščina ima dobre možnosti, da s svojo stranko Svoboda in pravičnost zmaga na prihajajočih volitvah, ki se bodo predvidoma pričele 28. novembra. Med drugim nasprotuje smernicam, ki jih prehodna egiptovska vlada predlaga za oblikovanje nove ustave, saj naj bi utrjevale že tako veliko moč vojske.

Vojska naj bi sicer oblast v državi dokončno predala po predsedniških volitvah, katerih datum pa še ni predviden.