Kot je v obrazložitvi letošnje odločitve o dobitniku prestižne nagrade še pojasnil norveški odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe", poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Johnson Sirleafova, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki. 72-letnica, ki si je prislužila naziv "železna dama", je poznana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi.
Kot je poudaril norveški odbor Za Nobelove nagrade, je "vse od inavguracije leta 2006 prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk".
Več o Nobelovih nagrajencih na tej povezavi.
Za dobitnico letošnje Nobelove nagrade je bila izbrana štiri dni pred predsedniškimi volitvami v državi, na katerih se bo potegovala za nov mandat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Johnson Sirleaf (Foto: AP)
K vzponu Johnson Sirleafove so po pisanju AFP prispevala tudi prizadevanja njene rojakinje in prav tako dobitnice letošnje Nobelove nagrade za mir, 39-letne Leymah Gbowee. Gre za vneto borko za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji.
Med drugim je ta mati šestih otrok moške med eno od najbolj krvavih vojn leta 2002 skušala spodbuditi k miru tako, da je veliko skupino krščanskih in muslimanskih žensk pripravila do t.i. spolne stavke. Med njo so ženske zavračale spolne odnose s svojimi možmi, dokler se ne bi končalo nasilje.
Norveški odbor je hvalil njena zasluge za "organizacijo žensk prek etničnih in verskih ločnic, da so prispevale h koncu dolge vojne v Liberiji in zagotovile udeležbo žensk na volitvah".
Prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir
Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena od vodilnih figur pri organiziranju protestov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja.
V svojem boju za pravice žensk, svobodo medijev in izpustitev političnih zapornikov v Jemnu je bila večkrat zaprta. Je prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir.
Tavakul Karman. (Foto: Reuters)
Norveški odbor, ki odloča o prestižni nagradi, je izpostavil, da je "v izjemno težavnih okoliščinah, tako pred kot med arabsko pomladjo igrala vodilno vlogo v boju za pravice žensk ter demokracijo in mir v Jemnu".
Karmanova je ob novici, da je med dobitnicami letošnje Nobelove nagrade za mir, že izrazila "veselje in presenečenje". "Gre za čast za vse Arabce, muslimane in ženske," je dejala za arabsko televizijo Al Arabija in dodala, da nagrado posveča "vsem aktivistom arabske pomladi", še piše AFP.
Z razglasitvijo dobitnikov najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami se je danes sklenil teden objave uglednih nagrad. Nobelovo nagrado za mir v vrednosti deset milijonov švedskih kron (skoraj 1,1 milijona evrov) bodo kot vsako leto podelili na slovesnosti 10. decembra v Oslu, na obletnico smrti Alfreda Nobela.
Leymah Bgowee (Foto: AP)
Več o tem:
