Te in druge podrobnosti je Anders Breivik, ki je v petek v Oslu in na otoku Utoya po lastnem priznanju ubil 76 ljudi, zapisal v svojem 1500 strani dolgem manifestu oziroma dnevniku. Iz dokumentov seva obsedenost z muslimani, v njih pa poziva k revoluciji, "preden muslimani v sto letih popolnoma izbrišejo evropsko krščanstvo".

"Kaže, da je nor," je včeraj rekel Breivikov odvetnik Geir Lippestad. "Moja stranka meni, da je v vojni in da se bo čez šestdeset let pokazalo, da je imel prav," je dejal Lippestad, a dodal, da se še ni odločil, ali se bo na sojenju skliceval na neprištevnost oziroma blaznost. Lippestad je član Delavske stranke in pravi, da Breivika ne bo branil, če ta ne bo pristal na psihološki test.

Njegov vzdevek je bil Umor

"Na žalost mislim, da ni nor," je za medije nasprotno dejal Breivikov prijatelj iz otroštva Peter Svaar. "Je hladnokrven, inteligenten in domiseln. Na naše strune brenka kot na kitaro," je dejal Svaar, norveški televizijski novinar, in dodal, da je Breivik šele na pol poti. Po njegovem bo namreč sojenje skušal izkoristiti za širjenje svojih pogledov.

Dvaintridesetletni Norvežan, ki je osumljen, da je v petek podstavil bombo v Oslu, ki je ubila osem ljudi, nato pa na otočku trideset kilometrov stran pobil 68 mladih, je odraščal z materjo v uglednem delu Osla. Starša sta se ločila, ko je imel eno leto. Oče je bil diplomat na ambasadi v Londonu, po ločitvi se je preselil v Francijo. Stike sta popolnoma prekinila, ko je imel Anders Breivik petnajst let - kot trdi oče, na sinovo željo. Oba starša sta podpirala Delavsko stranko. V tistem času je imel Breivik za najboljšega prijatelja priseljenca iz Pakistana, s katerim sta skupaj pisala grafite. Breivikov vzdevek je bil Mord (umor). V Oslu je po šolanju na kolidžu vodil majhno podjetje za spletno trgovino in si do 25. leta nabral zgledno premoženje. Spogledoval se je s populistično Stranko napredka, ki se zavzema za ostrejši nadzor nad priseljevanjem. Kot je zapisal v manifestu, se je v njem nekaj premaknilo med Natovimi napadi na Srbijo leta 1999, saj je zagovarjal zatiranje albanskih muslimanov na Kosovu.

Zločin proti človeštvu?

Na Norveškem so za včeraj napovedali objavo imen žrtev, med katerimi je tudi polbrat norveškega princa. Trond Brentsen je bil očitno ena prvih žrtev streljanja na otoku, kjer je bil varnostnik.

Policija sicer še ni podrobneje pojasnila, zakaj je prišlo do tako velike napake pri štetju žrtev na otoku Utoya. Govorili so namreč o 86 mrtvih, nato pa število nenadoma znižali na 68. "Mogoče je, da so nekatere šteli dvakrat," je dejal tiskovni predstavnik policije Oystein Maeland.

Mediji na Norveškem so kritični do policije, ki je potrebovala več kot uro, da je prišla na otok (ko je bila naposled tam, se je Breivik predal v treh minutah). Ljudem, ki so klicali z otoka, naj bi operaterji dejali, naj sprostijo linije, če ne kličejo zaradi eksplozije v Oslu, ki je pred tem odjeknila v četrti z vladnimi poslopji. Toda javno mnenje se ni obrnilo proti policiji, vsaj če je soditi po shodu v Oslu, kjer se je v ponedeljek v spomin na mrtve zbralo 250.000 ljudi. Vsem, ki so pomagali pri reševanju, so namenili aplavz. Tožilstvo medtem razmišlja, da bi Breivika obtožilo za zločin proti človeštvu. V tem primeru bi mu namesto do 21 let grozilo do 30 let zapora. Policija tudi dvomi, da je bil Breivik res član večje mreže, kot trdi sam.