Hadžić potrdil svojo identiteto in sprejel obtožnico

Srbsko sodišče za vojne zločine je presodilo, da ni ovir za izročitev danes prijetega obtoženca Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Gorana Hadžića Haagu. To je dejal Hadžićev odvetnik Toma Fila, ki je tudi povedal, da se njegov klient na odločitev ne bo pritožil.

"Zaslišanje je končano. Prebrali so mu obtožnico in odločitev o tem, da so pogoji za njegovo izročitev haaškemu sodišču izpolnjeni," je po zaslišanju na sodišču v Beogradu dejal Fila, poročajo tuje tiskovne agencije.

Dodal je, da se na odločitev ne bo pritožil. "Dovolili so mu, da ga jutri in pojutrišnjem obišče družina. Nato lahko gre v Haag," je izjavil Fila.

Kljub temu bo sodišče pred izročitvijo počakalo tri dni, kolikor je rok za vložitev pritožbe. "Pravosodni organi bodo počakali tri dni, zato se v tem času ne bo zgodilo nič posebnega," je dejal namestnik srbskega tožilca za vojne zločine Bruno Vekarić.

Kot je še povedal, je na današnjem zaslišanju pred sodnikom Hadžić potrdil svojo identiteto in sprejel obtožnico. Neimenovani vir na sodišču pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je bil Hadžić videti prestrašen, a je s sodiščem sodeloval.

Srbska državna televizija je zgodaj popoldne predvajala prve posnetke Hadžića po aretaciji, in sicer med prihodom v sodno dvorano v Beogradu.

Hadžića prijeli v gozdu, bil je oborožen

Pripadniki srbske obveščevalne agencije so haaškega obtoženca Gorana Hadžića prijeli davi v gozdu blizu vasi Krušedol na Fruški gori, kjer je čakal pomagača, da bi od njega prevzel denar, je povedal srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević. Pojasnil je, da je imel lažno identiteto in je bil oborožen, a se ob aretaciji ni upiral.

Ob aretaciji Hadžić ni imel dolge črne brade, po kateri je bil sicer znan, je pa bil neobrit in je imel brke. Vukčević je na današnji novinarski konferenci v Beogradu povedal, da so aretirali tudi pomagača, a njegove identitete ni razkril, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Pojasnil je, da je do preboja pri iskanju Hadžića prišlo, ko so dobili informacijo, da želi ubežnik prodati sliko znanega italijanskega umetnika Amadea Modiglianija, ker mu je zmanjkalo denarja za skrivanje.

Vukčević je povedal, da je imel ubežnik stike z le nekaj osebami, ker je bil zelo nezaupljiv. Med tistimi, s katerimi je imel stike, pa je bilo tudi nekaj duhovnikov Srbske pravoslavne cerkve.

Obveščevalna agencija Bia je dobila podatek, da se namerava Hadžić srečati s pomagačem. Srečanje sta zaradi pisanja medijev o skorajšnji aretaciji za 24 ur preložila, danes pa sta se vendarle sešla in tedaj so ju aretirali.

Hadžića so prijatelji želeli opozoriti, da bi bilo bolje, da zapusti Srbijo, a je dobro sodelovanje z varnostnimi službami drugih držav to preprečilo, je še povedal Vukčević.

Tadić je na izredni novinarski konferenci, ki jo je neposredno prenašala srbska televizija, zanikal domneve, ki so se pojavile v srbskih medijih, da so Hadžića aretirali v pravoslavnem samostanu na Fruški gori oziroma v objektu srbske vojske, ki sta blizu kraja aretacije. "Zanikam vse špekulacije v zvezi s samostanom Krušedol in objektom srbske vojske," je dejal.

Prav tako je odločno zanikal, da bi srbske oblasti že dlje časa vedele, kje se skriva Hadžić. "To ni res," je zatrdil. Aretacijo so sicer izvedli pripadniki srbske obveščevalne agencije Bia.

Izpolnili zakonsko obveznost in moralno dolžnost

Po besedah srbskega predsednika je Srbija z aretacijo Gorana Hadžića, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v vojni na Hrvaškem med letoma 1991 in 1993, izpolnila še zadnjo obveznost do Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

"Izpolnili smo svojo zakonsko obveznost in moralno dolžnost," je dejal Tadić in dodal, da je tako končana žalostna stran srbske zgodovine.

Srbski predsednik Boris Tadić. (Foto: AP)

"Zadnja tri leta smo trdo delali pri iskanju haaških ubežnikov. Delali smo trdo in sistematično, kar je na koncu dalo rezultate," je dejal. Povedal je tudi, da bodo javnost po preiskavi seznanili z informacijami o tem, kdo je Hadžiću pomagal pri skrivanju.

Sicer pa je srbski predsednik dejal, da zaradi Hadžićeve aretacije ne pričakuje nobenih reakcij EU, "saj je bila to obveznost Srbije". Poudaril je, da niso delovali pod pritiskom kogar koli, temveč so jih vodili moralni razlogi, zakonske obveznosti in zavest, da je to pogoj za spravo v regiji.

Kdaj ga bodo izročili, še ni znano

Zdaj, ko je Srbija izpolnila svoje obveznosti, pa je na EU, da izpolni svoje, je dodal in ob tem poudaril, da Srbijo na poti vključevanja v evropske integracije čaka še veliko dela.

Kdaj bo Srbija Hadžića izročila haaškemu sodišču, še ni jasno. Kot piše srbska tiskovna agencija Beta, bi postopek lahko trajal do sedem dni. Najprej bo preiskovalni sodnik Hadžiću prebral obtožnico, nato pa bo poseben oddelek višjega sodišča v Beogradu sprejel odločitev o tem, ali obstajajo pogoji za izročitev Haagu.

Preberite še: Aretacijo Gorana Hadžića pozdravila celotna Evropa

V skladu s postopkom, predvidenem v zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem, ima nato obtoženec tri dni časa za pritožbo, izvensodni senat sodišča pa ima nato še tri dni časa, da o pritožbi odloči.

"Srečni smo, da je živ"

Takoj, ko se je po svetu razširila novica, da so srbske oblasti aretirale Hadžića, so se številne novinarske ekipe začele zbirati pred hišo v novosadskem naselju Telep, ki pripada njegovi družini in sestri. Družina zadnjega haaškega ubežnika je v šoku.

Na fotografiji iz leta 1993 so Mladić, Karadžić in pa Hadžić. (Foto: AP)

Srbski Blic poroča, da je njihov novinar uspel govoriti s Hadžićevim sinom Srećkom, ki do Tadićeve uradne potrditve aretacije ni želel komentirati dogajanja. Je pa dejal, da se počuti grozno.

V ekskluzivni izjavi za Večernje novosti pa sta Hadžićeva soproga Živka in sin dejala, da je najpomembneje, da je njun soprog in oče živ. "Že sedem let živimo v neznanju, iskanju in pričakovanju najbolj črnega scenarija. Še vedno nismo dobili uradnih informacij o tem, kako in kje je bil aretiran, ali se je predal sam ali pa se upiral aretaciji. Nihče nas ni še o ničemer obvestil,“ sta zaključila.

Sosedi družine so si oddahnili, saj so imeli v ulici že „vrh glave“ obiskov policije in novinarjev.

Vojni zločini in zločini proti človečnosti

Potem ko so spomladi v Srbiji aretirali nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, ki je zdaj v haaškem priporu, je bil Hadžić, bivši vodja Srbov na Hrvaškem, še zadnji obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine, ki je bil na begu.

Obtožnica Gorana Hadžića sicer bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, med drugim umora več sto hrvaških civilistov in deportacij več deset tisoč Hrvatov in drugih Nesrbov med vojno na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Med drugim naj bi bil odgovoren za smrt 264 hrvaških zapornikov v Vukovarju oktobra 1991, poroča srbski Blic.

Srbske oblasti aretacije Hadžića še niso potrdile, temveč bo to verjetno storil predsednik Tadić na novinarski konferenci. Prav tako zaenkrat niso znane podrobnosti o aretaciji, niti to, kje so jo izvedli, agencija Beta je, sklicujoč se na zanesljive vire, poročala le, da je do aretacije prišlo davi.

Agencija Beta je poročala le, da je do aretacije prišlo davi v bližini vasi Krušedol na Fruški gori na severu Srbije in da so Hadžića prepeljali v pripor v Beogradu. V bližini Krušedola sta tudi znani pravoslavni samostan z istim imenom iz 16. stoletja ter objekt srbske vojske, še piše Beta.

Politično aktiven postal v začetku 90. let

Hadžić se je, kot poroča srbska tiskovna agencija Beta, rodil 9. septembra 1958 v kraju Pačetin blizu Vinkovcev na Hrvaškem. V Osijeku in Subotici je študiral ekonomijo, a študija ni nikoli zaključil in je kot skladiščnik delal v Pačetinu.

Politično je začel delovati v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je postal predsednik občinskega odbora Srbske demokratske stranke (SDS) v Vukovarju, član glavnega odbora stranke v Kninu in predsednik regionalnega odbora za Slavonijo, Baranjo in Zahodni Srem.

Hadžić na fotografiji iz leta 1993. (Foto: Reuters)

Januarja 1991 je postal predsednik Srbskega nacionalnega sveta, avgusta istega leta pa predsednik vlade srbskih oblasti Slavonije, Baranje in Zahodnega Srema. Februarja 1992 pa je nasledil Milana Babića na mestu predsednika samooklicane Republike Srbske Krajine (RSK), ki je tedaj obsegala tretjino Hrvaške.

Po porazu na volitvah leta 1993 se je za nekaj časa umaknil iz politike ter odšel v Srbijo, kjer je bil med drugim svetovalec Naftne industrije Srbije v Novem Sadu.

Leta 1995 se je vrnil v politiko, leta 1996 pa je postal prvi predsednik Sremsko-baranjske oblasti, ki je bila pod začasno upravo ZN. Na tem položaju je bil do začetka leta 1998.

Obtožnica zaradi zločinov nad Hrvati in Nesrbi

Goran Hadžić je bil prvi na seznamu okoli 150 Srbov, ki jih je hrvaška vlada leta 1997 izvzela iz zakona o amnestiji, sodišči v Osijeku in Šibeniku pa sta ga leta 1995 v odsotnosti obsodili na deset in pol oziroma 20 let zaporna zaradi terorizma.

Mediji so leta 2002 poročali, da je dobil veliko stanovanje v Novem Sadu ter da ima v tem mestu in drugod še šest stanovanj. Zaradi tega je tožil več medijskih hiš.

Sodišče v Vukovarju je 22. februarja 2003 sporočilo, da so vložili obtožnico proti desetim osebam iz vrha nekdanje JLA in civilnih oblasti RSK, med njimi Hadžiću, zaradi zločinov v Vukovarju leta 1991.

Haaško sodišče pa je proti njemu 16. julija 2004 objavilo obtožnico zaradi zločinov nad Hrvati in Nesrbi v vzhodni Slavoniji med letoma 1991 in 1993.

Na begu od leta 2004

Nekaj ur preden so srbskim oblastem v Beogradu uradno predali obtožnico, je Goran Hadžić zapustil svojo hišo v Novem Sadu in odtlej je bil na begu. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je haaško sodišče srbskim oblastem v največji tajnosti obtožnico skupaj z nalogom za aretacijo predalo že 13. julija z zahtevo, da je treba ubežnika ujeti v roku 72 ur.

Srbske oblasti so oktobra 2007 razpisale nagrado v višini milijona evrov za informacije, ki bi vodile do njegove aretacije.

Srbska policija je nato izvedla več iskalnih akcij ter preiskala več hiš, med drugim decembra lani hiši dveh njegovih bližnjih sorodnikov v Novem Sadu.

V eni od hiš so našli fotografijo oljne slike italijanskega slikarja Amedea Modiglianija, katere vrednost ocenjujejo na več milijonov evrov. Domnevali so, da so s prodajo dragocenih slik financirali Hadžićev beg.