Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozdravil današnje prijetje haaškega obtoženca Ratka Mladića kot "pomemben korak naprej za Srbijo in za mednarodno pravosodje" ter srbskemu predsedniku Borisu Tadiću in srbski vladi čestital za pogumno akcijo. Na dogodke v Srbiji so se med drugim odzvali tudi v zvezi Nato.
Barroso je za portugalske medije ob tem izrazil pričakovanje, da bo Mladić čim prej izročen haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je spomnil, je sam Srbijo obiskal pred dobrim tednom dni in ji ob tem ponovno zagotovil trdno podporo pri približevanju Evropski uniji.
"Aretacija Ratka Mladića pošilja zelo pozitiven signal Evropski uniji in sosedam Srbije, predvsem pa o vladavini prava v sami Srbiji. Družine njegovih neštetih žrtev si zaslužijo pravico," je nadaljeval Barroso. Ponovil je še, da polno sodelovanje s haaškim sodiščem ostaja bistveno za napredovanje Srbije k članstvu v EU.
Tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton je po aretaciji že pozvala k čimprejšnji izročitvi Mladića Haagu. Sicer pa je podobno kot Barroso aretacijo pozdravila kot korak naprej za Srbijo in mednarodno pravosodje ter pohvalila pogumno akcijo srbskih oblasti, je povedal njen tiskovni predstavnik. Kot je še spomnil, je aretacija sovpadla z vnaprej načrtovanim današnjim obiskom Ashtonove v Beogradu, s katerim naj bi ta ponovno izrazila "trdno podporo evropski perspektivi Srbije".
Srbska radikalna stranka obsoja izdajalski režim Borisa Tadića
Srbska radikalna stranka (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja je aretacijo Mladića pričakovano obsodila, in sicer "kot enega najmočnejših udarcev srbskim nacionalnim interesom in Srbiji". "Najostreje" je obsodila tudi "izdajalski režim srbskega predsednika Borisa Tadića, ki izroča srbske junake", je dejal predstavnik stranke Boris Aleksić.
Vodja poslanske skupine SRS Dragan Todorović, ki je prijetje Mladića označil za enega najtežjih trenutkov v srbski zgodovini, pa je Mladića, ki je obtožen za genocid in vojne zločine med vojno v BiH, označil za "simbol srbskega vojaka, sposobnega in pogumnega".
Preživeli in svojci umrlih čutijo olajšanje
Svojci žrtev in tisti, ki so preživeli genocid v Srebrenici leta 1995, so ob aretaciji Mladića, na katero so čakali kar 16 let, čutijo zadoščenje in olajšanje. Svojci žrtev obleganja Sarajeva pa opozarja na nujnost prijetja tudi drugih vojnih zločincev, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Po 16 letih čakanja je to za nas, za družine žrtev, olajšanje," je povedala vodja združenja Ženske Srebrenice Hajra Ćatič, ki je v genocidu leta 1995 izgubila sina in moža. Kot je dodala, je današnji dan zanje zelo pomemben.
V društvu Matere Srebrenice so podobno povedali, da čutijo zadoščenje in veselje. "Zmagala je pravica," je v pogovoru za britanski BBC poudaril pravni zastopnik društva Semir Guzin.
Tudi predsednik "Združenja staršev otrok, ubitih med obleganjem Sarajeva v letih 1992-1995" Fikret Grabovica je ocenil, da bo z aretacijo Mladića vsaj deloma zadoščeno pravici. Kot je poudaril, je vojnim žrtvam najpomembnejša pravica, zato je zelo pomembno, da ji je zadoščeno.
"Mladić pooseblja vse zločine, storjene v BiH. Zelo je pomembno, da so ga prijeli, in upam, da bo pomenil signal za aretacijo ostalih zločincev in odgovornih za številne zločine v BiH," je še dejal Grabovica.
Mu bodo sodili skupaj s Karadžićem?
Srbija je z aretacijo Mladića "izpolnila eno od svojih mednarodnih obveznosti", je povedal glavni haaški tožilec Serge Brammertz. Medtem pa že prihaja do ugibanj, da bi lahko Mladiću v Haagu sodili skupaj z Radovanom Karadžićem.
Aretacija Mladića je "zelo pomembna za žrtve". "Ko sem izvedel za novico, sem se takoj spomnil žrtev in na nujnost, da je za spravo potrebno odgovornim za zločine soditi," je dejal Brammertz. Brammertz je dejal, da še ne vedo, kdaj ga bodo prepeljali v Haag, saj mora popoldne še nastopiti pred sodnikom. "To je v rokah Srbije," je povedal in dodal, da bi se Mladić na odločitev o izročitvi Haagu lahko pritožil.
Polno sodelovanje Srbije s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je eden od ključnih pogojev pri približevanju Srbije EU. Aretacija Mladića, ki ga haaško sodišče obtožuje genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov ter je bil na begu od leta 1995, je bila glavna zahteva Haaga in posledično tudi EU.
Brammertzova predhodnica Carla Del Ponte je za beograjski dnevnik Blic ocenila, da po aretaciji Mladića ni več ovir na poti Srbije v EU. "Evropska vrata so vam odprta. To je odlična novica za državljane Srbije," je dejala in dodala, da je to seveda odlična novica tudi za haaško tožilstvo in sodišče, pisanje Blica povzema beograjska tiskovna agencija Beta. Obenem je izrazila upanje, da bodo sojenje Mladiću v Haagu združili s sojenjem medvojnemu političnemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in na ta način pospešili sodni proces.
Karadžiću je žal za aretacijo
Eden od Karadžićevih odvetnikov, Peter Robinson pa je sporočil, da se je na aretacijo odzval tudi njegov klient, ki se nahaja v haaškem zaporu v Scheveningenu, kjer se mu bo po vsej verjetnosti v kratkem pridružil Mladić. Karadžiću je po besedah odvetnika žal, da je bila generalu Mladiću odvzeta svoboda. Obenem pričakuje, da bosta sodelovala, da bi skupaj razkrila resnico o tem, kaj se je dogajalo v BiH.
Robinson je že pred tem za ameriško tiskovno agencijo AP menil, da utegne današnja aretacija postati pomemben dejavnik v sojenju njegovemu klientu. Kot je ocenil, bi se sodniki lahko odločili za skupno sojenje Karadžiću in Mladiću. Karadžićeva obramba sama bo po njegovih besedah sedaj razmislila, ali naj nadaljuje s sojenjem ali naj zahteva prekinitev in začne skupno delo z Mladićevo obrambo.
Tudi Hrvati pozdravljajo prijetje Mladića
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je ocenil, da je aretacija Mladića "dobra novica ne le za Hrvaško, temveč za celotno regijo, Evropo in človeštvo v celoti". Tudi hrvaška premierka Jadranka Kosor je pozdravila aretacijo Mladića in dodala, da pričakuje tudi aretacijo sedaj še edinega haaškega ubežnika Gorana Hadžića.
"Celotna mednarodna skupnost in tudi jaz osebno pričakujem, da bodo na pravičnem sojenju pravično ocenili odgovornost in podali kazen," je dejal Josipović, ki se mudi na uradnem obisku v Talinu. Opozoril je, da je prijetje Mladića predvsem trenutek za spomin na žrtve, zaradi katerih je na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožen.
Po mnenju Josipovića današnja aretacija predstavlja tudi velik in pomemben premik za Srbijo pri njenih ambicijah za članstvo v EU. "Gre za korak, ki bo omogočil veliko boljše odnose v celotni regiji, posebej med Srbijo in BiH," je še dejal Josipović.
Kosorjeva je medtem izpostavila, da je prijetje Mladića dobra novica predvsem za vse žrtve politike uničenja in rušenja, ki jo je vodil že pokojni srbski predsednik Slobodana Milošević. Hrvaška kot žrtev Miloševićeve agresorske politike pričakuje tudi aretacijo vodje Srbov na Hrvaškem med vojno Hadžića. Ta je zadnji na seznamu ubežnikov, ki jih išče haaško tožilstvo.
"Mladić je eden izmed največjih zločincev, največjih rabljev človeštva in pričakujem, da bo resnično prišel pred sodišče zaradi svojega početja", je Kosorjeva še povedala novinarjem pred začetkom današnje redne seje vlade. Dodala je, da bo Hrvaška tudi v prihodnje podpirala evroatlantsko pot Srbije in vseh drugih držav v regiji.
Čeprav se Mladića najpogosteje omenja v zvezi z zločini v Srebrenici in BiH, se tudi na Hrvaškem spominjajo njegove zločinske poti, ki se je začela leta 1991 v Kninu. Tam je poveljeval štabu devetega korpusa JLA. Vodil je tudi operacije na območju severne Dalmacije, Šibenika in Zadra.
V BiH različni odzivi, za Inzka ogromen korak
Odzivi v BiH ob današnji aretaciji Ratka Mladića so znova pokazali na delitve v tamkajšnji politiki in družbi, piše avstrijska tiskovna agencija APA. Medtem ko so politiki Republike srbske zadržani, v Federaciji BiH vlada veselje. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je aretacijo pozdravil kot "ogromen korak" za Srbijo.
Kot je ocenil, bo aretacija močno olajšala in pospešila približevanje Srbije EU, saj je zagotovo odpravila še zadnjo oviro, ki je Srbiji preprečevala pridobitev statusa kandidatke za članstvo. Poudaril je še, da je danes čutiti "ogromno olajšanje" po vsej BiH, kjer rane ob izgubi številnih življenj v Srebrenici še vedno niso zaceljene. Obenem je opozoril, da je treba sedaj okrepiti iskanje še edinega preostalega haaškega ubežnika Gorana Hadžića.
Bošnjaški član tričlanskega predsedstva BiH Bakir Izetbegović je pozdravil aretacijo - kot je dejal, so pri njej sodelovale tudi določene bosanske službe - in izrazil upanje, da bo omogočila novo obdobje v odnosih s Srbijo. "Imeli smo slabo preteklost, moramo doseči boljšo prihodnost," je dejal in se zavzel za spravo vseh dobro mislečih ljudi.
Mladić se je skrival kot kakšen strahopetec in ni pokazal prav nič poguma, je še poudaril Izetbegović ter dodal, da naj bo to sporočilo vse tistim, ki so v njem videli junaka.
Predsednika največje bošnjaške stranke SDA in večetnične stranke SDP, Sulejman Tihić in Zlatko Lagumdžija, sta prav tako pozdravila aretacijo Mladića kot velik korak k zadoščenju pravice, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Po besedah Tihića je to sporočilo vsem, ki so storili vojne zločine, da bodo slej ko prej zanje morali odgovarjati. Lagumdžija je med drugim, podobno kot Izetbegović, izrazil upanje, da bo s tem zaprto neko poglavje in omogočen nov začetek v odnosih med državami v regiji.
Tudi hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić je izrazil veliko veselje, da se bo Mladić končno znašel na obtožni klopi in odgovarjal za svoje strašne zločine, saj so nekateri že izgubljali upanje, da se bo to dejansko kdaj zgodilo.
Obenem je opozoril, da okoliščine aretacije nakazujejo, da so srbske oblasti vedno vedele, kje se Mladić nahaja, tako kot so vedele tudi za Radovana Karadžića. Šele v trenutku, ko je EU aretacijo Ratka Mladića od Srbije odločno zahtevala kot pogoj nadaljnjemu približevanju uniji, je do nje tudi prišlo, je menil.
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je sicer pozdravil današnjo aretacijo, saj ta, kot je poudaril, pomeni izpolnjevanje mednarodnih obveznosti iz daytonskega mirovnega sporazuma. "Institucije Republike srbske niso nikoli in nikoli ne bodo branile kogarkoli, ki je storil vojne zločine, ne glede na nacionalno ali versko pripadnost," je zatrdil.
A obenem je Dodik izrazil upanje, da se bodo pred roko pravice kmalu znašli tudi "general Atif Dudaković, Naser Orić ter ostali visoki politični funkcionarji in generali vojske BiH, saj bi to pomenilo, da ima BiH možnost, da na resnici zgradi nujno potrebno zaupanje". Aretacija Mladića na mir in stabilnost BiH po njegovem ne bo vplivala.
Füle pozval k nadaljnjim reformam
Evropski komisar za širitev Štefan Füle je v odzivu na aretacijo Mladića danes v Bruslju poudaril, da je Srbija sedaj bliže EU, hkrati pa pozval k nadaljnjim reformah v Srbiji. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton pa je v Beogradu izpostavila, da je Mladićeva aretacija pomemben dan za družine žrtev.
"Če me vprašate, ali je Srbija danes bliže EU kot včeraj, je odgovor da," je dejal evropski komisar, ki je hkrati opozoril, da mora Srbija uresničiti še druge reforme, predem bo Evropska komisija prižgala zeleno luč, da Srbija dobi status kandidatke za članstvo v povezavi. "To je velik dan za Srbijo, tudi za Zahodni Balkan in za nas vse," je še dejal češki diplomat, ki se je še posebej zahvalil Tadiću za njegovo vodilno vlogo.
"Pravici je bilo zadoščeno. Odstranjena je velika ovira na srbski poti v EU. Srbija je z Mladićevo aretacijo izpolnila pomembno mednarodno obveznost. Jutri se mora v tem novem zagonu poglobiti delo na reformah, ki so pomembne za pozitivno poročilo Evropske komisije letos," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Füle. Kot področja, za katere so potrebne reforme, je evropski komisar navedel pravosodni sistem in javno upravo.
V Natu pozdravili aretacijo Mladića
Oglasili so se tudi v zvezi Nato, kjer so prav tako pozdravili aretacijo Mladića in spomnili, da je odigral "ključno vlogo v nekaterih najtemnejših in najbolj krvavih poglavjih evropske zgodovine". Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je obenem poudaril, da je 16 let po vložitvi haaške obtožnice proti Mladiću današnja aretacija "končno ponudila priložnost, da je zadoščeno pravici".
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je v svojem odzivu podobno menil, da bo današnja aretacija pomagala zapreti "temno poglavje v zgodovini Balkana" ter obenem odprla pot za spravo v regiji in državam pomagala, da se osredotočijo na njihovo evropsko prihodnost. "Zato je to tudi dobra novica za ljudi Srbije," je sporočil.
Predsedujoči Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Mevlut Cavusoglu je že pred tem z navdušenjem in kot "veliko novico za prihodnost Srbije, za pravo in pravičnost ter za boj proti nekaznovanosti" ocenil današnje dogodke v Srbiji ter srbskim oblastem čestital za aretacijo.
Da gre za pomemben korak za pravico in spravo v regiji je v odzivu zapisala tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) oziroma njen trenutno predsedujoči, litovski zunanji minister Audronius Azubalis. Kot je spomnil, je bil Mladić eden od samo še dveh haaških ubežnikov. Njegova aretacija je "pomemben korak pri zagotavljanju, da vsi obtoženi vojnih zločinov odgovarjajo pred roko pravice, in kaže, da za vojne zločine ne moreš ostati nekaznovan", je dodal.
Ban Ki Moon: Gre za zgodovinski dan
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je aretacijo označil za mejnik. Kot je še dejal Ban, gre za zgodovinski dan za mednarodno pravosodje ter velik korak v boju proti nekaznovanju za politične zločine, zato čestita srbski vladi in še posebej srbskemu predsedniku Tadiću.
Nizozemski premier Mark Rutte aretacijo vidi kot zmago za mednarodno pravo in pomemben dogodek za žrtve Mladićevih zločinov in njihove družine. "Med vojno v Jugoslaviji je bil Mladić odgovoren za najgrozovitejše zločine, vključno seveda z genocidom v Srebrenici. Njegova aretacija pomeni, da bo odgovarjal pred sodiščem. In to je zmaga za mednarodno pravo," je dejal.
Kot je dodal, pa je to pomemben dan tudi za Nizozemsko. "Prizori iz Srebrenice so vrezani v naš nacionalni spomin. Zato nimam v mislih samo žrtev Srebrenice in njihove družine, ampak tudi pripadnike nizozemskega bataljona," je poudaril. Pri tem je imel v mislih bataljon, ki je imel v okviru misije ZN v BiH leta 1995 nalogo, da varuje območje Srebrenice, kamor pa je nato vdrla vojska bosanskih Srbov in pobila okoli 8000 Bošnjakov.
Preizkus demokratične zrelosti
Italijanski zunanji minister Franco Frattini je aretacijo Mladića medtem označil kot preizkus velike demokratične zrelosti pomemben preobrat, ki bo Srbijo približal Evropski uniji. Ob tem je še posebej izpostavil trdno politično voljo Tadića, da se zadosti pravici.
Tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy je izrazil prepričanje, da je Srbija po današnji pogumni potezi korak bližje EU, ter izpostavil, da je za aretacijo še posebej zaslužen Tadić. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je podobno menil, da je Srbija danes izpolnila dolgoletne zahteve EU, Mladića pa označil kot "enega največjih mučiteljev", katerega aretacija predstavlja osnovo za mirno prihodnost celotne balkanske regije.
Britanski zunanji minister William Hague je ocenil, da gre za zgodovinski trenutek, ki naj pomeni začetek novega poglavja za države Zahodnega Balkana. Britanski obrambni minister Liam Fox pa je menil, da lahko Srbija sedaj potegne črto pod zločini svoje preteklosti in odpre novo poglavje.
Veselje ob razvoju dogodkov v Srbiji so že izrazili tudi v ZDA, čeprav še ne na najvišji ravni. Namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes, ki na vrhu skupine G-8 v francoskem Deauvilleu spremlja predsednika ZDA Baracka Obamo, je dejal, da so "navdušeni" in da pričakujejo Mladićevo hitro izročitev v Haag, kjer ga čaka sojenje.
Na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu so za srbsko tiskovno agencijo Tanjug sporočili, da aretacija odraža predanost Srbije zahodnim vrednotam, ter Tadiću čestitali za njegova prizadevanja, da izpolni še preostale obveznosti do haaškega sodišča.
Türk: Srbija odpravila eno od ovir na poti v EU
Predsednik republike Danilo Türk je izrazil zadovoljstvo ob aretaciji Mladića. Ob tem je izrazil prepričanje, da je Srbija s tem dejanjem odpravila eno od najpomembnejših ovir v procesu približevanja Evropski uniji.
Türk je v sporočilu za javnost izpostavil, da je nasilje nad ljudmi brez zaščite in brez moči za samoobrambo hudo zlo in velik zločin. Poudaril je, da bodo morali vsi zločinci odgovarjati za svoje zločine, saj je to edina pot k pravici, človeškemu dostojanstvu in trajnemu miru. Ob tem je opozoril, da je veliko preveč tistih, ki se še vedno izmikajo roki pravice.
Predsednik je prepričan, da je Srbija z aretacijo Mladića odpravila eno najpomembnejših ovir v procesu približevanja EU. Pri tem je vnovič izrazil pripravljenost Slovenije, da v okviru svojih možnosti pomaga Srbiji v tem procesu.
