Varnostni svet se je na nujni seji za zaprtimi vrati sestal kar na pobudo namestnika libijskega veleposlanika pri OZN Ibrahima Dabbashija, ki je obrnil hrbet voditelju Moamerju Gadafiju, pozval k njegovemu odstopu in sporočil, da ni v služni režima, ampak libijskega ljudstva. V libijski misiji pri OZN pa očitno niso enotni, saj je veleposlanik Abdurrahman Shalgham kasneje dejal, da podpira Gadafija. Zaradi nasilja nad protestniki sta včeraj sicer odstopila libijska ambasadorja v Indiji in Bangladešu. Veleposlanik v ZDA ni odstopil, a je dejal, da več ne zastopa Gadafijeve vlade, in ga pozval k odstopu. Podobno so storili veleposlaniki v Franciji in Maleziji ter konzul v Avstraliji.

Tudi iz Tunizije poziv proti nasilju

Dabbashi je varnostni svet pozval k razglasitvi prepovedi letenja nad Libijo zaradi napadov iz zraka na protestnike, v katerih naj bi sodelovali afriški plačanci. Po besedah enega zahodnih diplomatov je prepoved letenja ukrep, ki ga varnostni svet sprejme poredko, zato odločitve ni pričakovati na hitro, saj bi bilo treba sprejeti resolucijo. Generalni sekretar OZN Ban Ki Moon, ki se je v ponedeljek po telefonu štirideset minut pogovarjal z Gadafijem, je dejal, da je "ogorčen" zaradi poročil o streljanju na protestnike iz zraka.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je dejal, da bodo sankcije proti Libiji neizogibne, če bo še naprej nasilno zatirala proteste, ter dodal, da "je z vladajočo družino, ki grozi lastnemu ljudstvu, konec". Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je Gadafija pozvala, naj ustavi "nesprejemljivo prelivanje krvi", ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je ocenil, da bi se protivladni protesti v arabskem svetu lahko končali s prevzemom oblasti islamskih skrajnežev. Proti nasilju nad protestniki je Libijo pozvala tudi prehodna oblast v Tuniziji, kjer se je val protestov v arabskih državah začel. Italijanska vlada pa je o položaju razpravljala na izredni seji. Bojijo se predvsem navala beguncev.

Arabska liga izločila delegacijo Libije

Libijska misija pri OZN je pozvala tudi svet za človekove pravice in mednarodno kazensko sodišče, naj o dogodkih v Libiji izpeljeta preiskavo. Z istim pozivom se je oglasila visoka predstavnica OZN za človekove pravice Navy Pillay in ocenila, da bi napadi na civiliste lahko predstavljali zločin proti človečnosti. Štiriindvajset organizacij za človekove pravice pa je zahtevalo izredno zasedanje sveta za človekove pravice, na katerem bi Libijo izločili iz članstva. K izključitvi Libije iz sveta je pozval tudi ameriški židovski odbor, ki je največja nevladna židovska organizacija na svetu. Izključitev je mogoča z dvotretjinsko večino v primeru, če članica "resno in sistematično" krši človekove pravice. Svet za človekove pravice je osrednje telo Organizacije združenih narodov za vprašanja človekovih pravic.

Na temo Libije je včeraj na nujnem zasedanju razpravljala tudi Arabska liga, organizacija afriških in azijskih arabskih držav z 22 članicami. Po prvih poročilih so iz udeležbe izločili libijsko delegacijo.

Zaradi cen nafte grozi nova kriza

Zaradi dogodkov v Libiji, osemnajsti največji svetovni izvoznici nafte, so cene včeraj narasle na najvišjo vrednost v dveh letih in pol. K temu je prispevala tudi ocena, da se lahko protesti razširijo na še katero pomembno izvoznico tekočega zlata v regiji. Analitiki imajo v mislih predvsem Iran, ki je četrti največji izvoznik na svetu in drugi največji v OPEC za prvo na svetu - Savdsko Arabijo. Ta je v teh dneh skušala pomiriti trge z oceno, da je na voljo dovolj nafte. OPEC ima v črpanju rezervo šestih milijonov sodov na dan, medtem ko Libija proizvede približno četrtino te količine (1,6 milijona sodov ali dva odstotka svetovne proizvodnje) na dan.

Cena za sod surove severnomorske nafte brent je poskočila na več kot 108 dolarjev, cena za sod lahke ameriške nafte z dobavo aprila pa je narasla na 98,48 dolarja, največ po oktobru 2008. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi sledila nova globalna gospodarska kriza, če bi cene na teh ravneh vztrajale vse leto. V Riadu so se včeraj neformalno sestali predstavniki dvanajstih članic OPEC (gre za "države v razvoju, v njej pa ni denimo Rusije in Norveške). Zaradi dogodkov v Libiji so se pogovarjali o sklicu formalnega zasedanja, na katerem bi razpravljali o povečanju dnevne proizvodnje.