"Kot prioriteto sva izpostavila čim hitrejšo vizumsko liberalizacijo za BiH. Misliva, da se mora zgoditi v prvi polovici letošnjega leta. Zelo primerno bi bilo, da državljani BiH dobijo vizumsko liberalizacijo do 11. julija, ko je obletnica pokola v Srebrenici. Mislim, da bi bilo to primerno simbolno dejanje glede na vlogo, ki jo je mednarodna skupnost opravila v tistem času," je povedal šef slovenske diplomacije.
Z nekdanjim avstrijskim veleposlanikom v Sloveniji Inzkom sta govorila tudi o akcijskem načrtu za članstvo BiH v zvezi Nato. Žbogar pravi, da si bo Slovenija skupaj s prijateljskimi državami v okviru zavezništva močno prizadevala, da BiH ta načrt dobi na aprilskem zasedanju zunanjih ministrov držav članic zveze v Estoniji. "Za to bodo potrebne tudi določene aktivnosti BiH, Slovenija pa bo tej državi vsekakor pomagala," napoveduje Žbogar.
Sporni zakon še ni veljaven
Slovenski zunanji minister ob tem upa, da bodo oktobrske volitve v BiH potekale brez incidentov in da bo novoizvoljenemu vodstvu državo uspelo pripeljati do ustavnih sprememb, ki bodo BiH omogočile napredek pri približevanju evroatlantskim povezavam.
Inzko je poudaril, da je Slovenija na območju jugovzhodne Evrope v več pogledih velesila, ki ima veliko izkušenj s političnim dogajanjem v regiji. "Zato se od Slovenije pričakuje več kot od preostalih držav, ker ima ekspertizo glede tega prostora," vlogo Slovenije opisuje Inzko, ki je ob tem izrazil veselje, da je BiH ponovno v središču zanimanja EU.
Visoki predstavnik EU je spregovoril tudi o spornem zakonu o referendumu, ki ga je sredi tedna sprejel parlament Republike srbske. Mednarodna skupnost je zakon že označila kot provokativen in trdi, da je v neskladju z ustavo, bošnjaški voditelji pa so prepričani, da zakon celo predstavlja temelj morebitni odcepitvi Republike srbske od matične države.
"S samim zakonom ni nič narobe, če se bo dotikal samo Republike srbske. Če pa bi šel prek teh okvirov, pa gre že za drugačno vprašanje," meni Inzko. Po njegovih besedah je pot do morebitne uveljavitve spornega zakona še dolga, saj pričakuje, da bodo bošnjaški poslanci v zgornjem domu parlamenta BiH uporabili pravico do veta zaradi vitalnega nacionalnega interesa. "Ob tem pa lahko pride še do ustavne presoje zakona na sodišču Republike srbske v Banjaluki. Šele nato bi zakon lahko začel veljati," pomirja Inzko.