Največ žarometov je bilo usmerjeno v predsednika Kitajske in ZDA, držav, ki spuščata v ozračje največ toplogrednih plinov, toda najbolj čustven nagovor ob začetku vrha je prišel od predstavnika države, ki "ni ničesar kriva.. bo pa brez hitrih in odločnih ukrepov v stotih letih končala pod vodo".

Tako je rekel predsednik Maldivov Mohamed Našid, ki je voditeljem največjih onesnaževalk v imenu majhnih otoških držav, med katerimi nekatere segajo vsega nekaj metrov nad morsko gladino, postavil ogledalo: "Enkrat ali dvakrat letno nas kot glavne govorce povabijo na dogodke, kot je tale... Potem tu stojimo in razpredamo, kako hud je položaj... Zbrani voditelji potem vstanejo in eden za drugim govorijo: 'Z vami smo'. Potem se retorika poleže, simpatije zbledijo, svet gre naprej po starem. In čez nekaj mesecev sledi nova šarada," je rekel Našid in pozval razvite države, naj sprejmejo zgodovinsko odgovornost za posledice.

Konkretni cilji Kitajske

Pred vrhom je bilo precej ugibanja o tem, kdo bi lahko bil tisti svetovni voditelj, ki bi prevzel pobudo za sprejem novega globalnega dogovora na decembrskem vrhu. Ta bo že čez dva in pol meseca v Koebenhavnu in francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da "smo na poti k neuspehu, če bomo ravnali, kot smo doslej". Med najbolj odmevnimi je bil govor Huja Jintaa, predsednika Kitajske, ki je največji svetovni onesnaževalec. Hu je namreč predstavil precej konkreten načrt ukrepov, med katerimi je povečanje porabe nefosilnih goriv za 15 odstotkov v desetih letih in pogozditev dodatnih štirideset milijonov hektarjev ozemlja (več kot površina Nemčije). Ni pa povedal, za koliko so pripravljeni zmanjšati količino izpustov ogljikovega dioksida, rekoč da bodo to storili v "pomembni meri".

Ameriški predsednik Barack Obama ni govoril o konkretnih številkah. Obstaja namreč precej realna možnost, da bo v Koebenhavn prišel brez sprejete domače energetske zakonodaje, ki se je senat še ni lotil - trenutno je pozornost usmerjena k reformi zdravstvenega zavarovanja. In delo ne bo lahko - senat je v času predsednika Clintona že vnaprej zavrnil kjotski sporazum s 95 glasovi proti in nobenim za. Je pa Obama v govoru jasno pokazal, da je njegov administracija spremenilo odnos do tega vprašanja v primerjavi s prejšnjo vlado in da si želi konkreten rezultat. "Za nami preveč let zanikanja. Končno je nastopil čas, da nekaj storimo," je dejal.

Danes govori Obame, Gadafija in Ahmadinedžada

Čeprav ni njegova krivda, se je Obama že med ponedeljkovim gostovanjem na večerni pogovorni oddaji Davida Lettermana tudi z nasmehom opravičil Newyorčanom za prometno gnečo ob vrhu OZN. Ta se tradiciji ni izneverila. Medtem ko so se svetovni voditelji v poslopju OZN pripravljali na (po)govore o zmanjševanju izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje, so okolico krasile stoječe kolone prižganih vozil. Težko je bilo oceniti, ali je tudi opazno večje število policistov na cestah zgolj zaradi udeležbe najvišjih političnih predstavnikov z vsega sveta, ali pa tudi zaradi svežega opozorila policiji po vseh Združenih državah o mogočih namerah teroristov, da napadejo hotele, štadione ali zabaviščne komplekse.

Pred poslopjem OZN je skupina nekaj sto protestnikov opozarjala na položaj v Tibetu, ki ga je Kitajska medtem zaprla za turiste pred bližajočo še šestdeseto obletnico komunistične vladavine. Neprimerno večjo udeležbo pa pričakujejo danes, ko naj bi se pred palačo Svetovne organizacije z vseh koncev ZDA zgrnili protestniki proti iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu.

Slednji bo imel popoldan govor na splošnem zasedanju generalne skupščine, ki se začenja danes. Med prvimi govorci bo tudi Obama. Zanj bo to prvi takšen nastop, v katerem naj bi vsaj med vrsticami poudaril, da Svetovni organizaciji pripisuje večji pomen od svojega predhodnika. Takoj za njim pa bo prav tako prvič, odkar se je pred štiridesetimi leti zavihtel na oblast, v generalni skupščini govoril libijski predsednik Moamer Gadafi. Tudi njemu se v New Yorku prav obetajo demonstracije zaradi toplega sprejema, ki ga je bil v Tripoliju po predčasni izpustitvi iz škotskega zapora deležen edini obsojeni terorist za bombni napad na ameriško letalo nad Lockerbiejem leta 1988, Libijec Mohamed al Megrahi.