Poleg tega je Eigen izpostavil tudi vprašanje sodnih postopkov in opozoril, da bi bilo treba zagotoviti zaščito tistim, ki razkrijejo korupcijsko dejanje - ob tem je navedel primer nizozemskega evropskega poslanca Paula van Buitenena.
Po Eigenovem prepričanju je povsem jasno, da vlade niso sposobne zajeziti korupcije, ker nimajo potrebne verodostojnosti niti sredstev. Pri tem je menil, da se mora za to organizirati civilna družba.Sicer pa je, kot je še dejal Eigen, korupcija nekaj povsem "običajnega" v poslovnem svetu nekaterih "velikih držav" EU in tako spodkopava evropsko gospodarstvo. Zato si unija po Eigenovih besedah prizadeva, da bi podjetja, predvsem tista, ki izvajajo velike projekte, podpisala t. i. pakte o integriteti, ki v primeru ugotovljenih korupcijskih dejanj predvidevajo sankcije.
Razvoj in širjenje korupcije po prepričanju Donatelle della Porta s firenškega univerzitetnega inštituta proizvajajo šibki nadzorni sistemi, politična kultura v nekaterih državah in oporečna morala. Poleg tega na širjenje korupcije po njenem mnenju vpliva predvsem dejstvo, da so oblike korupcije vse kompleksnejše, saj elite tako v javni upravi kot v zasebnem sektorju ustvarjajo mreže tajnih sporazumov oziroma mehanizmov popuščanja.Kot je pojasnil predsednik neodvisne hongkonške komisije za boj proti korupciji Raymond Hung-Chiu Wong, bi bilo zato treba sprejeti zaščitne ukrepe, s katerimi bi korupcijo javnosti prikazali kot nedopustno in nesprejemljivo dejanje.
Udeleženci konference naj bi sicer do petka objavili poročilo o krepitvi sodelovanja v boju proti korupciji v EU.
