Temu se sprejeti predlog zdi nedorečen in kot takšen po njihovem mnenju lahko povzroči monopolizacijo mestne infrastrukture in gospodarsko škodo. Butina zanika, da bi projekt pripeljal do takšnih posledic in nasprotno trdi, da bo brezžično omrežje vzpodbudilo gospodarsko rast in konkurenčnost na področju ponudbe brezžičnega interneta.

Zares: Projekt je nedorečen

Sprejetemu predlogu mestni svetniki Zares očitajo še, da ni natančno dorekel, kaj pomeni omejeni dostop. Butina najprej pojasnjuje, da MOL pozna načelno stališče EU in sodišča EU, ki pravi, da državna pomoč ne sme biti uporabljena za gospodarske dejavnosti oziroma za trženje. Zato mora MOL omejiti brezplačni brezžični dostop in Butina razlaga, da bo dostop do brezžičnega interneta omejen na pregledovanje elektronske pošte in brskanje po spletnih straneh, ki bo omejeno ali časovno ali po količini prenesenih podatkov. Dostop do vsebin in storitev javne samouprave in uprave, ki je povezana z javnimi zavodi, podjetji in mestnimi organizacijami, pa bo neomejen, ponavlja Butina.

Dr. Drago Hercog iz Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani meni, da je uvajanje brezžičnega internetnega omrežja, ki bo do določene mere brezplačno, smiselno, saj je to logična poteza vsakega večjega in modernega mesta. Hercog razlaga, da je brezžični dostop zamišljen za ljudi, ki so na ulici, ki so gibljivi in si ne morejo privoščiti biti vezani na žice. Ravno zato se mu zdi tovrstna ponudba interneta dobra pridobitev pri denimo delu redarjev ali inšpektorjev, ki delajo na terenu. Da pa bi brezžično omrežje uporabljale tudi javne službe, ki imajo stalno lokacijo in že imajo dostop do fiksnega internetnega omrežja, se Hercogu ne zdi smiselno. Zato svetuje, naj se brezžičnega omrežja po nepotrebnem ne obremenjuje s komunikacijo, ki lahko poteka prek fiksne internetne mreže, "sploh če so žice že tako ali tako na voljo".

S solidarnostjo do brezžičnega omrežja

Na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Ljubljana na poti do brezplačnega brezžičnega dostopa do interneta? pa je Mitar Milutinović, član odprtega brezžičnega omrežja WLAN v Ljubljani, povedal, da je v Ljubljani veliko točk brezžičnega omrežja, ki pa so navadno zaklenjene in med seboj niso povezane. Zato društvo WLAN Ljubljana spodbuja Ljubljančane, naj bodo solidarni do tistih, ki nimajo dostopa do brezžičnega interneta. Pozivajo jih, naj svoje točke pustijo odklenjene, se povežejo z njihovim društvom ter tako pripomorejo k ustanovitvi popolnoma odprtega brezžičnega omrežja.

Na omenjeni okrogli mizi smo neuradno izvedeli tudi, da se je eden od ponudnikov dostopa do interneta že odločil, da se bo prijavil na razpis za javno-zasebno partnerstvo. Razpis je po Butinovih besedah še v procesu nastajanja.