Stroški za izvedbo osrednje slovesnosti znašajo približno 72 milijonov tolarjev, kar je približno štiri milijone več, kot so za izvedbo dogodka potrebovali lani. Po Ostermanovih besedah gre za strošek, ki ga ni mogoče zmanjšati. Poleg osrednje prireditve sta sicer dnevu državnosti namenjeni še dve: po osrednji slovesnosti bo na Pogačarjevem trgu potekal koncert zbora Consortium Musicum in orkestra zbora Slovenske filharmonije. Po koncertu bo Ljubljano razsvetlil še ognjemet z Ljubljanskega gradu. Mladim pa je namenjena prireditev Pozdrav poletju, ki se bo odvijala dan prej na Kongresnem trgu in bo letos imela več poudarka na dnevu državnosti.

Osrednja ideja prireditve je, da se mora proslava vrniti ljudem, je pojasnil scenarist Tomaž Letnar. Osnovno idejno izhodišče avtorjev prireditve je bilo, da so država ljudje in da je treba slovesnosti vrniti tisto vznesenost, ki so jo proslave nekoč imele. Temeljno vodilo je tako ljudem vzbuditi občutek, da je proslava dneva državnosti za vse. Drugo izhodišče pa je, da je država najprej zemlja, zato je sama vsebina proslave zasnovana na koreografiji, ki ponazarja posamezne pokrajine. Pomembna je tudi glasba Alda Kumarja, ki vzpostavlja drugi element državne identitete, torej kulture, je dejal Letnar.

Avtorji prireditev so želeli narediti proslavo za ljudi, in ne vrhunske umetniške prireditve, pravi režiser Njegoš Maravič. Proslava naj bi ljudem pomenila, da je ta praznik res vreden praznovanja. Prireditev bo sicer zasnovana tako, da bo zanimiva tudi za televizijske gledalce, saj bo nenavadna, zanimiva ter scensko in izvajalsko zelo dinamična. Na stolpnice ob Trgu republike bodo avtorji namreč projicirali tudi fotografije Joca Žnidaršiča, prireditev pa se bo zaključila s preletom helikopterjev.