Brezplačnik Ekspres izdaja povsem neznano podjetje Zame-tek d.o.o., njegov direktor je Robert Teršek, odgovorna urednica pa Barbara Smisl, ki naj bi bila po naših preverjanjih nekdanja članica najstniške skupine BBT in sodelavka oddaje o avtomobilih na eni od komercialnih televizij. V razvidu medijev je Smislova navedena tudi kot odgovorna urednica spletnega portala Usekaj.si, ki je v lasti podjetja Unimedis d.o.o., čigar soustanovitelj je sin glavnega tajnika SDS Dušana Strnada, Jernej Strnad. A nam je ta včeraj zatrdil, da je v razvidu medijev Smislova kot odgovorna urednica spletnega portala navedena pomotoma in bodo nesporazum popravili. Smislova včeraj za naša poizvedovanja o tem, ali je morda "slamnata urednica" Ekspresa, ni bila dosegljiva.
Postavlja se vprašanje, kako se tednik financira in ali (tudi) za njim morda stoji katera od političnih strank. "Brezplačnik v tako visoki nakladi najbrž nihče ne gre delati brez določenega ekonomskega izračuna. Če tega izračuna ni, pa je upravičen pomislek, ali gre za ekonomski interes, ali pa samo za by pass projekt političnih strank in poskus določanja agende v predvolilnem času v skladu z njihovimi prioritetami in željami," poudarja dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo pri Fakulteti za družbene vede (FDV). Ključno je namreč vprašanje, zakaj in kako se brazplačniki pojavljajo. Zdi se, da se pojavljajo zelo na "horuk", čez noč, reference ljudi, ki jih ustvarjajo, pa so precej minorne in širši javnosti neznane. Vse to pa postavlja pod vprašaj trditve, da ti mediji prispevajo k večji kakovosti medijev.
Kdo torej stoji za podjetjem Zame-tek, d.o.o., ki izdaja brezplačni tednik, in ali gre torej še za en časnik z izrazito promocijsko vlogo določene politične opcije? Družbo Zame-tek trgovsko podjetje d.o.o. je ustanovila Nova Firma, ki se ukvarja z ustanavljanjem in prodajo gospodarskih družb. Tretjega julija letos je podjetje Zame-tek d.o.o. prodala Suzani Kundija, ta pa ga je 22. julija prodala direktorju Robertu Teršku, nekdanjemu metalcu kopja iz Radeč.
Povečanje števila medijev v predvolilnem letu je sicer pojav, ki ni omejen samo na Slovenijo, je pa pri nas razmeroma nov, pravi Milosavljevič. Bolj kot za spremljanje tržnih pojavov v zahodni Evropi gre v Sloveniji pri pojavljanju brezplačnikov za pristop, po katerem določeno vsebino zapakiraš kot brezplačnik, jo opredeliš kot medijsko vsebino in pošlješ v nabiralnike ter se s tem izogneš omejitvam politične propagande in dolžine predvolilne kampanje. Volilci pa bodo, kot poudarja, po tovrstnem materialu, ki je opredeljen kot medij, posegali v večji meri, kot bi posegli po strankarskih letakih.
