Situacija je izredno kompleksna zaradi nasprotujočih si odločitev referenduma, državnega zbora in ustavnega sodišča, nam je pojasnil Drago Menegalija z ministrstva za notranje zadeve. Ustavni zakon je po oceni ministrstva prava rešitev, saj bi s tem celovito uredili problematiko, zaradi katere je bila doslej sprejeta že vrsta zakonov s posameznimi rešitvami. Vlada si bo zato po besedah Menegalije še naprej prizadevala zbrati potrebno večino in omenjeni ustavni zakon vložiti v parlamentarno proceduro.
Nasprotujoča si mnenja poslancev
Tudi dva izmed treh strokovnjakov strokovne skupine sta se strinjala z ustavnim zakonom, tretji, Lojze Ude, pa mu ni nasprotoval, a se mu zakon zdi nepotreben, opozarja poslanec SDS Branko Grims. "Glede na ta stališča se zadeve premikajo v zelo pozitivno smer," je prepričan Grims, čeprav priznava, da glede izbrisanih nekaj vprašanj še vedno ostaja odprtih.
Poslanka SD Majda Potrata soglaša s stališčem varuhinje in pravnika Lojzeta Udeta. "Ustavni zakon po mojem mnenju zagovarjajo tisti, ki v njem vidijo priložnost, da se kakšna odločba ustavnega sodišča obide."
Kaj prinaša zakon?
Kot je znano, naj bi si z ustavnim zakonom lahko državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra prebivalstva, za nazaj uredili svoj status.
Pogoji za vložitev prošnje naj bi bili, da so na dan 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo, vendar pod pogojem, da so že kdaj neuspešno zaprosili za stalno prebivališče. Vloge naj bi obravnavali posamično, prosilci pa bodo lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski osnutek poleg tega izključuje pravico do odškodnine.
