Čeprav v te ambiciozne načrte bojda verjameta tako ljubljanski župan Zoran Janković kot tudi podžupan Janez Koželj, za zdaj ni niti najmanjšega indica, da bi lahko izvedli poglobitev, sploh pa ne v bližnji prihodnosti. V javno železniško infrastrukturo namreč ne investira mesto, ampak država, na ministrstvu za promet (MOP) pa delujeta tako direktorat za železnice in žičnice (DŽŽ) kot direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI).

Proti koncu leta 2006, ravno ko je Janković postal župan Mestne občine Ljubljana (MOL) in napovedal takojšnje poglabljanje železnice vzporedno z gradnjo nove potniške postaje, je Agencija za železniški promet (AŽP) objavila javni razpis za izdelavo študije variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča.

"Študija upravičenosti je dokument, ki investitorju pokaže, ali bo projekt, ki ga načrtuje, finančno uspešen, in to na ravni tehničnih rešitev, ki so bile izdelane za oceno investicijskih stroškov - v tem primeru za poglobitev z vsemi spremljajočimi projekti, ki jih bo ob tem treba izvesti. Študija bo tako osnova za zagotovitev virov financiranja, če se bo izkazalo, da je projekt upravičen," je konec decembra 2006 dejala Jelka Šinkovec Funduk, direktorica DŽŽ.

Slabo leto dni kasneje je kot prva v javnosti priznala, da gre za izjemno težko uresničljiv projekt: "Če bi se v Sloveniji ob tako slabi železniški infrastrukturi odločili za poglabljanje tirov v Ljubljani, bi bilo to po mojem mnenju neodgovorno. Ta projekt je predrag in veliko je drugih prioritet." Od takrat se na temo poglobitve ni zgodilo nič, študija se leto in pol po objavi javnega razpisa sploh še ni začela, v razvojnih projektih železniške infrastrukture na območju Ljubljane je le obvozna tovorna proga, jeseni pa se bo začela gradnja nove potniške postaje, ki bo po mnenju številnih arhitektov dokončno izključila možnost poglobitve tirov v širšem središču mesta.

Tudi državnega lokacijskega načrta (DLN) za ljubljansko železniško vozlišče, ki bo podlaga za vse gradbene posege na infrastrukturi, sploh ni na vidiku, saj se ministrstvo za okolje in prostor, ki bo njegov pripravljavec, in ministrstvo za promet nista sporazumela niti o osnutku sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za ljubljansko prometno vozlišče, ki ga mora nato potrditi vlada.

Tudi po besedah Metke Černelč, generalne direktorice direktorata za prostor MOP, bo ena od pomembnih strokovnih podlag, ki jo bodo upoštevali pri pripravi DLN, prav omenjena študija ljubljanskega železniškega vozlišča. Ta je po letu in pol od prve objave javnega razpisa za izbor izvajalca zdaj na državni revizijski komisiji, na katero se je pritožil eden od ponudnikov, JV DB International. Zapleti z razpisom (previsoke ponudbe, premalo zanimanja...) pa se vlečejo že toliko časa, da se je medtem AŽP, ki je prva objavila razpis, preoblikovala in naloge investicij v železniško infrastrukturo prenesla na direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

In kaj na vse to pravita Janković in Koželj? "Moramo biti optimisti, da bo država vključila poglobitev v razvojne načrte. Imamo namreč še nekatere elemente, ki bi omogočili poglobitev. Ne sprašujte pa, katere," je skrivnosten ljubljanski župan.