Želi le vsebinsko dopolniti koncesijske pogodbe in soglasja. Nekaj sprememb prinaša tudi novela zakona o zdravniški službi, ki so jo, nepričakovano, v četrtek začasno umaknili iz vladne obravnave. Pričakujejo, da bo vsebinsko nespremenjena pri vladi takoj po koncu pogajanj s Fidesom. Sprememba natančneje določa nadomeščanje koncesionarja v času njegove odsotnosti in vključevanje koncesionarjev, zdravnikov družinske medicine, v program zagotavljanja nepretrgane nujne zdravniške pomoči na območju, kjer opravljajo dejavnost.
Na ministrstvu za zdravje se je od jeseni, ko so zadnjič podeljevali soglasja za koncesije, nabralo okoli 300 prošenj za soglasje h koncesiji, za njeno širitev ali za opravljanje zdravniške dejavnosti v podjetju. Čeprav bi moralo ministrstvo svoje mnenje vlagateljem sporočiti v štirih mesecih, z odgovori ne hitijo.
"Niso pomembni dnevi, pomembna je vsebina pogodb in soglasij. Največja težava je zakonodaja, ki ni skladna s časom. Moramo se držati zakona o zdravstveni dejavnosti, ki govori o koncesijah, hkrati moramo upoštevati zakon o gospodarskih družbah, ker družbe z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarjajo z zdravstveno dejavnostjo, uvršča med gospodarske dejavnosti. V koncesijske pogodbe in soglasja želimo vnesti dodatne elemente, ki pa jih moramo uskladiti z zakonodajo," trenutno stanje komentira ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Zato so pomoč poiskali na Inštitutu za javno upravo, od koder so jim že poslali nekaj predlogov, ki pomenijo "napredek". Bolje nameravajo urediti razmerja med koncesionarji in zdravstvenimi ustanovami, opredeliti odgovornosti in izboljšati nadzor. Ministrica pravi, da je novo besedilo koncesijskih pogodb in soglasij nujno, če hočemo obdržati javno mrežo, ki bo zagotavljala dostopnost vsem državljankam in državljanom. "O sistemu moramo dobro premisliti. Veliko smo naredili na primarni ravni, tudi s priporočilom za podeljevanje koncesij županom in direktorjem zdravstvenih domov, zdaj pa nas čaka še sekundarna raven. Zelo pomembno je to, da pri tem ne pozabimo na stabilnost bolnišnic, kjer se ne le zdravi, pač pa tudi izobražuje in raziskuje," pojasni namere ministrstva Mazej-Kukovičeva, ki je za mnenje že pred meseci zaprosila vladno projektno skupino za kakovost v zdravstvu, ki jo vodi minister za javno upravo Gregor Virant, a od nje še ni dobila odgovora. Po posredovanju ji je Virant obljubil, da se bodo koncesijam posvetili v enem tednu. Njihovo mnenje se Mazej-Kukovičevi zdi potrebno, ker je to interdisciplinarna skupina s širokim pogledom. "Želimo si, da bi vse koncesije uredili bolje, kot so bile urejene v preteklosti," je povedala ministrica. To pa ne pomeni, da soglasij ne bomo podeljevali, saj ne moremo prizadeti tistih, ki hočejo vstopiti v zasebništvo. Tako ali tako bodo tisti, ki si to želijo, prej ali slej postali zasebniki. Vzpostaviti moramo pogoje, da bo sistem deloval sinhronizirano, ter zagotoviti preglednost med javnim in zasebnim." Ministrica bo do konca aprila, ko bo znano tudi to, ali bodo spremembe vnesene le v koncesijske pogodbe ali bodo skušali oblikovati podzakonski akt, obravnavala vse prispele prošnje, med katerimi jih je okoli 60 za nove koncesije na sekundarni ravni ter ena skupinska, ki so jo 18. decembra lani vložili revmatologi. Kot kaže, tudi oni odgovora ministrstva ne bodo dobili v zakonskem roku. Mazej-Kukovičeva je povedala, da bo pri njih izrecno zahtevala "razumen dogovor" z UKC Ljubljana. Na vprašanje, ali bo soglasja bolnišnic za tiste, ki hočejo izstopiti iz javnih zavodov in postati koncesionarji na sekundarni ravni, zahtevala tako kot njen predhodnik Andrej Bručan, pa nam ministrica ni konkretno odgovorila.
