Tako po naših podatkih izvršni odbor sindikata slovenskih diplomatov že pripravlja sporočilo, da pri kadrovanju ne sme biti merilo slepa poslušnost ali politična pripadnost in da bo v primeru morebitnih kršitev javnost na to opozoril ter sprožil ustrezne postopke. Član izvršnega odbora sindikata Peter Golob pa se je zaradi konkretnega kadrovskega predloga že obrnil na predsednika vlade Janeza Janšo.

Sodeč po številu prijavljenih na razpisa za veleposlaniška oziroma druga diplomatska mesta je zanimanje za zunanjo službo zelo veliko. Tako naj bi se po naših informacijah za veleposlaniška mesta med zaposlenimi na ministrstvu potegovali sedanji politični direktor MZZ in bivši šef Sove Matjaž Šinkovec, vodja kabineta ministra Rupla Aleš Balut, prav tako naj bi še naprej hotel ostati na veleposlaniškem mestu sedanji veleposlanik v Belgiji Borut Trekman, na razpis naj bi se prijavili tudi nekateri veleposlaniki, ki so že dlje v notranji službi: Matjaž Kovačič, Darja Bavdaž Kuret, Bojan Grobovšek, Marjan Šetinc (kot je znano, so slednjemu na zunanjem ministrstvu v interni preiskavi zapečatili službeni računalnik in preverjali službeni telefon, zaradi neupravičenega suma, da naj bi on dal Dnevniku diplomatsko depešo, pa so se mu kasneje opravičili). Pojavlja se tudi vrsta imen iz političnih vrst, ki naj bi jih vodenje diplomatsko-konzularnih predstavništev v prihodnjih štirih letih še kako zanimalo. Ob tem je sicer mogoče tako v strokovnih kot v določenih političnih krogih slišati pomisleke, ali ne bi bilo - tudi zaradi možnega pridiha političnega nagrajevanja - bolje imenovanje na veleposlaniška mesta prepustiti prihodnji vladi.

Petra Goloba pa je vznemiril predlog kadrovske komisije, da se na mesto pooblaščenega ministra (torej drugega človeka) na veleposlaništvu v Zagrebu imenuje vodja kadrovske službe in nekdanji generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar. Tako Golob v pismu Janeza Janšo spomni, da je kot poslanec ministru Ruplu postavil vprašanje, kako gre lahko za generalnega konzula v Monošter Marko Sotlar, ki je zapisal, da Slovenija nikoli ni imela stika z odprtim morjem. Dodaja, da verjame, da premier ne bo dopustil, da Sotlar še naprej ogroža pogajalska izhodišča naše diplomacije v pogajanjih s Hrvaško. Na omenjene očitke Sotlar odgovarja s takratnim odgovorom MZZ, ki da dokazuje, da kaj takega ni nikoli zapisal in da o kakršnem koli rušenju nacionalnih interesov ne more biti govora. To, da je Golob po petih letih spet odprl omenjeno zgodbo, pa Sotlar pripisuje dejstvu, da se je tudi sam prijavil na mesto pooblaščenega ministra na veleposlaništvu v Zagrebu in da torej za dosego tega položaja ne izbira sredstev.

A Golob navaja tudi, da Sotlar ne izpolnjuje zakonskega pogoja, da mora diplomat pred ponovno napotitvijo v tujino vsaj dve leti delati v notranji službi MZZ. Kot smo preverili, je začel sklep o razrešitvi Marka Sotlarja z mesta generalnega konzula v Monoštru veljati 1. marca 2007, kar torej pomeni, da je v domovini komaj dobro leto. A v primeru Sotlarjevega odhoda v tujino to ne bi bil prvi primer, da je diplomat odšel v zunanjo službo pred iztekom dveh leta dela doma. Kot smo poročali, se je to zgodilo tudi v primeru imenovanja generalnega konzula v Celovcu Matjaža Longarja. Da njegovo imenovanje ni bilo v skladu z zakonodajo, je tedaj potrdil tudi minister za javno upravo Gregor Virant.