Prezgodaj ali pravočasno Slovenija priznava kosovsko samostojnost, je bila točka, okoli katere so se kresala mnenja poslancev državnega zbora na izredni seji, na kateri so odločali o predlogu vlade, naj Slovenija prizna Kosovo kot neodvisno in suvereno državo.

Opozicija glede Kosova z nekaj pomisleki (video)

V uvodu je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel naštel vrsto dejstev, ki so vodila vlado, da je s predlogom prišla pred DZ. Pri sprejetju predloga za priznanje 21. februarja jo je vodila ugotovitev pogajalske trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve zaradi razhajanj pri ključnem vprašanju suverenosti Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, kot so umestitev Kosova kot avtonomne pokrajine v SFRJ z ustavo leta 1974, sistematična represija nad kosovskimi Albanci in dolgoletna mednarodna uprava Kosova. Dodal je, da gre za okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova "edinstven" in ki sugerirajo, da "alternativne rešitve niso mogoče oziroma niso realistične". Vlado so k predlogu za priznanje Kosova vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi, skrb za stabilnost Kosova in regije pa tudi februarski sklepi sveta zunanjih ministrov EU.

Koalicija je glede priznanja neodvisnega Kosova enotna (video)

Različni pogledi na priznanje in čas sprejemanja tega sklepa so se pokazali pri predstavitvi stališč poslanskih skupin. Za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča in vodjo nepovezane poslanske skupine Lipa Saša Pečeta je primerjava kosovske osamosvojitve s slovensko žaljiva in ponižujoča, priznanje je v nasprotju z mednarodnim pravom in posledica ameriških pritiskov, največja žrtev priznanja pa bo slovensko gospodarstvo.

Za SD (Miran Potrč) je priznanje posledica nesposobnosti mednarodne skupnosti, da bi pripravila Srbijo in Kosovo, da poiščeta kompromisno rešitev, zato je tudi Slovenija v položaju, da prezgodaj prizna državo, ki nima ustave in zakonov, s katerimi bi potrdila in zagotovila izvajanje prevzetih obveznosti, predvsem tistih do srbske manjšine.

Matej Lahovnik (Zares) je prepričan, da je Slovenija "tista članica EU, ki bo ob hitrem priznanju suverenosti in neodvisnosti Kosova utrpela največ gospodarske škode". Kot predsedujoča EU je namreč bolj na očeh srbske javnosti, kot nekdaj del SFRJ pa bo njena odločitev tudi bolj odmevna. V Zares menijo tudi, da prihaja do odločitve prekmalu in da bi bila gospodarska škoda manjša, če bi Slovenija priznala Kosovo med predsedovanjem Francije EU.

Skupini strank vladajoče koalicije, ki so podprle predlog vlade, se je pridružila tudi LDS. Jožef Školč je pojasnil, da LDS podpira priznanje Kosova kljub njegovi "nejasni prihodnosti". "Sam pa jo bo podprl predvsem zato, ker je treba tudi od prebivalcev Kosova zahtevati, da prevzamejo odgovornost za stanje na Kosovu in da je treba od politikov v Prištini pri vstopanju v različne organizacije zahtevati izpolnitev enakih kriterijev, kot so jih morale izpolniti druge nove države, tudi Slovenija," je dejal Školč.

Kljub vrsti pomislekov je večina poslancev v štiriurni razpravi dejala, da bodo podprli predlog, skoraj vsi pa so izrazili upanje, da Srbija ne bo tega razumela kot protisrbsko dejanje in da si Beograd ne bo zaprl evropske poti.

Zunanji minister je ob koncu razprave trditve, da bo Slovenija s priznanjem Kosova kršila mednarodno pravo, označil za absurdne, saj ga "potem krši praktično ves civilizirani svet". Menil je tudi, da če bi Slovenija upoštevala le gospodarski interes, bi ostala del Jugoslavije, in se retorično vprašal, zakaj Slovenija ni ostala prijateljica Slobodana Miloševića, če bi šlo zgolj za gospodarsko računico.

Strinjal pa se je z mnenji, da neodvisnost Kosova "ne pomeni avtomatično rešitve vseh vprašanj" niti "zagotovila za oblikovanje multietnične družbe".

Pozdravil pa je zavest, ki se je pokazala med razpravo, da s priznavanjem Kosova Slovenija sprejema tudi soodgovornost za nadaljnji razvoj Kosova, česar se zavedajo tudi v vladi. Rupel je še poudaril, da čakanje na nek boljši ali kasnejši čas ne bi spremenilo teže odločitve.

Želi pa si, da si "Srbija v svojih odzivih na neodvisnost ne bi sama zaprla poti v EU".