Najvišje povprečne plače v javnem sektorju so v raziskovalni dejavnosti, agencijah in vladnih službah, kjer se gibljejo okoli 2000 evrov bruto. Najnižjih povprečnih plač so deležni javni zavodi s področja socialnega varstva in v krajevnih skupnostih, kjer so le nekoliko višje od 1100 evrov.
Če pogledamo podatke AJPES bolj podrobno, ugotovimo, da so med posameznimi plačami velike razlike. Te segajo od minimalne plače v višini 539 evrov do vrtoglavih 14.753 evrov, kolikor je novembra lani znašala najvišja izplačana plača v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Zanimivo je, da v kar okoli 20 ustanovah izplačujejo višje plače, kot jo na primer prejemata predsednik države in predsednik vlade.

Kar dvajset ustanov, v katerih spremlja izplačevanje plač Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), je po podatkih za december lani izplačevalo višje plače, kot jo prejemata predsednik države in predsednik vlade. Premierjeva plača za december je bila 6696 evrov bruto, predsednik države pa je prejel 100 evrov bruto manj, torej 6596 evrov.

Poleg nekaterih fakultet, predvsem Univerze v Ljubljani, in nekaterih ljubljanskih sodišč bistveno presegajo plačo obeh predsednikov in ministrov tudi v številnih splošnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Presenetljivo visoke plače imajo v nekaterih javnih lekarnah, tudi več kot 5000 evrov bruto, kar je precej več kot znašajo najvišje plače v večini raziskovalnih dejavnosti, preduniverzitetnem šolstvu in v kulturi.

UKC Maribor ne daje pojasnil o visoki plači

Od absolutnega rekorderja UKC Maribor vse od minulega petka nismo prejeli odgovorov na naša vprašanja. Na ministrstvu za javno upravo pa so nam pojasnili, da je dobrih 14.700 evrov prejel tam zaposleni zdravnik specialist. Ob tem so povedali, da je v istem mesecu strokovni direktor UKC Maribor Anton Crnjac zaslužil 5316 evrov, direktor Gregor Pivec pa 4444 evrov (vsi zneski so bruto).

Po pojasnilih ministrstva imajo direktorji poleg funkcionarjev edini v javnem sektorju plače že izplačane na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, medtem ko drugi javni uslužbenci, med njimi tudi zdravniki, še niso v novem plačnem sistemu. Glede presenetljivo visokih plač v splošnih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih so na ministrstvu za javno upravo povedali, da so pri podatkih o plačah direktorjev s področja zdravstva zajeta tudi izplačila iz dela prek polnega delovnega časa, dela v dežurstvu in stalni pripravljenosti, ki navržejo skoraj toliko kot osnovna plača.

Zdravniki delajo kot nori

V Splošni bolnišnici Celje je bila decembra najvišja izplačana plača kar 8788 evrov. V bolnišnici so nam povedali, da je omenjeno plačo prejel predstojnik oddelka, ki je zdravnik z dvojno specializacijo in raziskovalec in ki je poleg rednega dela vključen v 24-urno zdravstveno oskrbo bolnikov. V znesku izplačane plače je, kot pojasnjujejo, poleg rednega dela (za 174 ur) obračunano še nadurno delo in dežurstvo. Na naše vprašanje, ali se jim zdi tako visoka plača upravičena, so odgovorili, da o tem ne morejo presojati. Plača je obračunana v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo bolnišnica mora izvrševati, so nam povedali.

Več kot 8000 evrov plače so izplačali tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Povedali so nam, da gre za predstojnika kirurškega oddelka, ki je v mesecu novembru opravil kar 345 ur visoko strokovnega dela. To pomeni, da naj bi vsak dan, vključno s konci tednov, delal več kot 11 ur na dan.

V javnih lekarnah služijo na dveh koncih

V Obalnih lekarnah Koper, kjer je novembra in decembra najvišja plača presegala 5000 evrov, so nam povedali, da je bila plača izplačana direktorici Gordani Flego in da vsebuje tudi poračun za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Del plače, ki se izplačuje iz delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, se, kot pojasnjujejo, ne izplačuje iz sredstev državnega proračuna, temveč je odvisna od uspešnosti pri prodaji posameznega zavoda in se mesečno spreminja. Višina sredstev je po njihovih pojasnilih izplačana v skladu z lani junija spremenjenim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri ne velja več omejitev izplačila dodatne delovne uspešnosti posamezniku v višini treh osnovnih mesečnih plač v primeru, ko gre za uporabnike, ki sredstva pridobijo s prodajo blaga in storitev na trgu.

Med javnimi lekarnami je lani decembra najvišjo plačo prejela direktorica Zasavskih lekarn Trbovlje Milena Beravs ,in sicer v višini 5448 evrov. V Zasavskih lekarnah so nam povedali, da je bila njena plača poleg dvojnega izplačila delovne uspešnosti tako visoka tudi zato, ker Beravsova opravlja še dežurstva, kjer prejema plačo pod postavko farmacevt receptar vodja.

Tudi profesorji radi opravljajo nadure

Med izobraževalnimi ustanovami je bila lani novembra najvišja plača izplačana na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, in sicer v višini 9802 evra. Na naše vprašanje, kdo in zakaj je novembra prejel tako visoko plačo, od fakultete nismo dobili odgovora. Povedali so nam le, da je bruto plača univerzitetnega učitelja za november brez nadurnega dela znašala 6038 evrov.

Tudi na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko nam "kot varovano osebno okoliščino" niso želeli povedati, kdo je novembra lani prejel 9381 evrov bruto plače. Pojasnili so nam, da gre za rednega profesorja, rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nosilca najvišjih znanstvenih nazivov in priznanj ter svetovno uveljavljenega znanstvenika, ki sicer ni član vodstva fakultete. Na fakulteti pravijo, da je njegova povprečna mesečna bruto plača za leto 2007 znašala 5010,41 evra, novembrska plača pa je bila poleg redne plače sestavljena še iz dodatne uspešnosti na letni ravni in izplačila nadur. Pri tem poudarjajo, da je plača izračunana na podlagi zakonodaje in internih aktov univerz, in menijo, da bi morali njegovo plačo primerjati s plačami znanstvenikov podobnega nivoja v primerljivih državah sveta.