Namesto rezervistov bodo v okviru policije od takrat naprej delovali pomožni policisti, ki bodo po uspešno opravljenem osnovnem usposabljanju z ustanovo policije sklenili pogodbo o opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji. Pogodbe bodo pomožni policisti sklepali za obdobje petih let, po preteku polovice dekade pa bodo pogodbo lahko podaljšali za najmanj enako obdobje.
Vlada je uredbo o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji že sprejela, s čimer se pokop rezervne policije tudi dejansko začenja. Uvajanje pomožne policije je zgolj posledica odprave obveznega služenja vojaškega roka. To potrjuje tudi Pavle Čelik, nekdanji načelnik slovenske policije. "Rezervne policije več ne more biti, ker ni več obveznega vojaškega roka. Tako predvideva zakon," pojasnjuje Čelik.
Kot je sporočila tiskovna predstavnica policije Nuška Tavčar, pomožna policija v naši državi sicer že obstaja in za zdaj deluje v okviru rezervnega sestava policije. Razlike med obema sestavoma so zelo majhne. Pomožni policisti, ki jih ima policija zdaj v svojih vrstah, so v nasprotju s preostalimi kolegi v rezervnem sestavu med letoma 1994 in 2000 odslužili vojaški rok, ki je bil takrat še obvezen, in s tem že opravili osnovno usposabljanje. Pomožni policisti danes praviloma sodelujejo le v različnih oblikah usposabljanja, na njihovo aktivno pomoč pa so se v policiji doslej zanašali predvsem takrat, ko je bilo treba zagotoviti različne oblike poostrenega varovanja, kot na primer ob obisku nekdanjega papeža Janeza Pavla II. v naši državi. Pomožni policisti se sicer dvakrat na leto na policijskih postajah udeležijo nadaljevalnega in dopolnilnega usposabljanja.
Pogodbo o opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji bo predvidoma podpisalo 846 sedanjih članov rezervnega sestava policije, ki so že opravili osnovno usposabljanje (takšnih je med rezervisti 1142), za kar bodo prejeli po 160 evrov bruto mesečnega nadomestila za pripravljenost. Če izmed vseh sedanjih pomožnih policistov ne bo dovolj interesentov za pogodbeno opravljanje te službe, bodo preostanek kandidatov izbrali na podlagi javnega razpisa. Preostali rezervni policisti, teh je natanko 1300, bodo razrešeni svoje dolžnosti. "V pomožni policiji bodo ostali zgolj tisti, ki tako hočejo, najverjetneje mlajši. Tisti, ki so za to službo že prestari, in preostali, ki kljub predvidenemu mesečnemu honorarju ne bodo želeli v pomožno enoto, bodo avtomatsko izgubili status," pravi Čelik.
Po besedah Nuške Tavčar bodo pomožni policisti na pomoč rednim četam priskočili v zakonsko predpisanih primerih, če bo na predlog generalnega direktorja policije tako odločil notranji minister. To pomeni, da bodo pomožne enote angažirali v primerih naravnih in drugih nesreč, če bo huje ogrožena notranja varnost, če bo njihova pomoč potrebna pri izvajanju nalog visokega varnostnega rizika ali če bo potrebno zavarovanje državne meje.
Do svojih pomožnih kolegov so nekoliko skeptični v policijskem sindikatu Slovenije. Njegov predsednik Branko Prah sicer poudarja, da bi policistom vsaka pomoč prišla prav, vendar menijo, da so tisti, ki prihajajo iz vrst pomožne policije, premalo usposobljeni. "Po našem mnenju je strokovna usposobljenost pomožnih policistov pomanjkljiva. Usposabljanje so opravili še v vojski in vprašanje je, koliko je bilo takrat poudarka na policijskem delu. Tudi usposabljanja, ki jih opravljajo zdaj, ne zadostujejo. Videti so namreč približno tako, kot če bi šel sam z novinarjem opravljati njegov posel in bi ga pri tem opazoval, na koncu pa bi bil prepričan, da sem tudi sam novinar. Pomožni policisti so zgolj nek privesek rednim policistom," se je slikovito izrazil Branko Prah.
V slovenski policiji so pripravo na ustanovitev pomožne policije kombinirali z izkušnjami iz nekaterih drugih evropskih držav, kot so Danska, Finska, Norveška in Nemčija.
Tudi v teh državah je namreč pomožna policija praviloma ustanovljena znotraj policije, kjer morajo njeni pripadniki na podlagi prostovoljno sklenjenih pogodb opraviti osnovna usposabljanja. Tudi pogoji za sprejem v pomožno enoto in njihov vpoklic na opravljanje dolžnosti so precej podobni tistim, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja, Nuška Tavčar pa pravi, da pomožni policisti v policiji predstavljajo dopolnilno aktivno pomoč ter nekakšen most zaupanja med policijo in družbo.
