Še huje: tudi člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki so po zakonu pristojni za potrjevanje omenjenih učnih načrtov, od pristojnih zaman terjajo analize in merila, ki so ali naj bi usmerjala dosedanje delo prenoviteljev. To pa je, kot smo izvedeli, pri koncu.
Učni načrti in časovna stiska
Zataknilo se je zlasti na decembrski seji tega sveta, ko naj bi naenkrat potrdili 25 predlaganih UN za gimnazije. Večina je po burni razpravi soglašala s predlogom, da morajo predlagatelji teh najprej predložiti izhodišča za prenovo, šele po njihovi obravnavi pa naj bi se izrekli o posameznih UN. Ker morajo biti ti po zakonu potrjeni vsaj šest mesecev prej, preden začnejo veljati v šolah, so mnogi pričakovali, da bo strokovni svet o zahtevanih izhodiščih razpravljal že na današnji seji, a se to ne bo zgodilo. Učne načrte za gimnazije naj bi predvidoma sprejemali šele februarja, za osnovno šolo pa še pozneje, morda šele po izteku mandata polovice sedanjih članov marca letos.
Dr. Amalija Žakelj, ki na zavodu za šolstvo vodi projekt posodabljanja UN, pravi, da so na zavodu svoje opravili. UN so prenovili v skladu s smernicami, ki so jih dobili od februarja 2006 ustanovljene državne komisije za posodabljanje učnih načrtov, ki jo vodi dr. Alenka Šverc. Zakaj teh smernic ni obravnaval strokovni svet, ne ve. Vsekakor jih ne bodo pisali na novo. Žakljeva poudarja, da so poleg omenjenih smernic upoštevali mnoge domače in tuje analize. Med njimi izsledke empiričnih raziskav gimnazijskega izobraževanja, ki so bile opravljene v okviru evalvacijske študije, izsledke mednarodnih raziskav znanja pa tudi številne tuje učne načrte (denimo finske učne načrte pri vseh predmetih). Oprli so se tudi na izkušnje pri večletnem didaktičnem prenavljanju gimnazij. Učitelji so o osnutkih UN razpravljali na (zaprtem) spletnem forumu, spomladi in jeseni lani pa tudi na srečanjih (v tako imenovanih študijskih skupinah) po vsej Sloveniji. Žakljeva pravi, da so upoštevali številne pripombe učiteljev, vsak UN pa sta recenzirala vsaj po en učitelj in po en strokovnjak z univerze. Zatrjuje tudi, da so na strokovni svet poslali le UN s pozitivnimi recenzijami.
Prenovljeni učni načrti in evropske kompetence
V posodobljenih UN naj bi bilo manj odvečne faktografije in več izbirnosti. Učiteljem se ne bo treba več kot pijanec plota držati UN, te bodo lahko bolj prilagajali učencem. Večji poudarek so namenili problemskemu pristopu, uporabi znanja in aktivnim metodam dela (seminarskim nalogam, projektom itn.). V vse UN so vključili osem "evropskih" kompetenc", ki sta jih predlani potrdila evropski parlament in Svet EU. V skladu s temi kompetencami se bodo učenci in dijaki morali znati sporazumevati v maternem in tujem jeziku pri vseh predmetih, v tujem jeziku bodo morali poznati vsaj osnovno strokovno besedišče. Razvijali si bodo naravoslovno in matematično kompetenco in se učili, kako pridobivati znanje. Računalnik naj bi v prid razvoju informacijsko-komunikacijske kompetence uporabljali pri vseh predmetih, v vse načrte pa naj bi vključili teme s področja trajnostnega razvoja. Več naj bi bilo povezovanja med predmeti in s tem sodelovanja med učitelji, velika novost pa zadeva gimnazijske UN. Ti niso več napisani za vsak letnik posebej, temveč za celotno količino ur za posamezen predmet. Tako pravi Amalija Žakelj in poudarja, da bi bila velika škoda, če bi jeseni učenci in dijaki morali še naprej delati po starih učnih načrtih.
