Kako globoko v rdečih številkah bodo končali letošnje leto, še ne vedo, saj trenutno še vedno odločajo o njihovih predlogih za povečane in bolj vrednotene programe.

Dokončni proračun Kliničnega centra naj bi bil tako znan do konca leta. In kje so vzroki za položaj, ki se bo po besedah Miklavčičeve, če jim ne ugodijo, izrazil v še večji izgubi kot minulo leto, ko je znašala 2,8 milijona evrov? Kot je poudarila, so letos oskrbeli več kot tisoč pacientov več, kot je to določala pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zavod pa preseganja programov ne krije. Svet je včeraj tako sprejel sklep, da od ZZZS pričakuje, da pravilno ovrednoteni prekoračeni program tudi plača.

Ugotavljali so tudi, da je nov pravilnik o zdravilih v primeru Kliničnega centra povzročil podražitve, pa tudi, da so mnogi programi podcenjeni, pri čemer je Miklavčičeva izpostavila transplantacije. Za transplantacijo ledvic dobijo v Kliničnem centru na primer 47.000 evrov, novi predlog je 65.000 evrov, medtem ko to v tujini stane od 70.000 do 100.000 evrov.

V UKC so imeli težave tudi s pacienti, ki ne pridejo na dogovorjeno operacijo ali pregled. Pokazalo se je, da pri področjih z dolgimi čakalnimi dobami tudi do 30 odstotkov bolnikov ne pride na operacijo. Tako visok odstotek je bil na primer v plastični kirurgiji, kar so sicer odpravili, saj so začeli teden dni pred posegom in dva dneva pred operacijo klicati bolnike. "Največ pa bodo prinesle skupne čakalne liste, saj se bolniki zdaj naročajo na več koncih," je poudarila strokovna direktorica Saša Markovič.

Na včerajšnji seji sveta so obravnavali še možnost odcepitve kliničnega oddelka za revmatologijo, ki ji vodstvo in strokovni svet Kliničnega centra nasprotujeta. Miklavčičeva je pojasnila, da so od predstojnika kliničnega oddelka Matije Tomšiča nedavno prejeli odgovor, kako si predstavlja delovanje v UKC ob nespremenjenem statusu, ta teden pa se bodo z njim še sestali. Ovir za rešitev Miklavčičeva trenutno ne vidi, prihodnost pa "presega kompetence UKC". Predsednik sveta Janez Remškar z ministrstva za zdravje je ob tem ugotavljal, da je pri sedanjem načinu financiranja težko vse uravnotežiti in da je ponekod program tudi precenjen, kar vodi v "prelaganje sredstev". Markovičeva je poudarila, da so enote, ki nimajo urgentnih bolnikov in si lahko "planirajo" svoje delo, finančno pač na boljšem. "Če bo tako, bo v skupnem upravljanju ostalo le tisto, česar ne bo nihče hotel, na primer urgenca," je dejala o možnosti "ločitev" takšnih enot od UKC in ločenih proračunih.