Šele, ko bosta to storila, bo Lahovnik "nevezani poslanec", kot pobegle imenuje novi, pred štirimi leti sprejeti poslovnik državnega zbora. To je ob tem, da lahko najmanj trije odpadniki ustanovijo poslansko skupino nevezanih, hkrati tudi skoraj vse, kar je zapisanega o pravicah in statusu nevezanih poslancev. Zato je v primeru, če se bo za izstop iz poslanskih skupin, predvsem LDS, odločilo še več poslancev, pričakovati kar nekaj žolčnih razprav in prepirov.

Že pri Lahovniku bi se lahko poslanski klub LDS odločil, da ga vrže iz vseh odborov, v katerih je član, in s položaja podpredsednika odbora za proračun - ta prinaša 20 odstotni dodatek k plači - ter na ta mesta imenuje svoje ljudi. Zaplete se lahko celo pri vprašanju, kje v dvorani naj Lahovnik poslej sedi. Lahko pa se poslanski klub LDS odloči, da Lahovnik ta mesta obdrži. Če pa bi bilo izstopov več in bi se ustanovila denimo "profesorska" poslanska skupina nevezanih poslancev, bi bilo še najmanj težav s tem, da bi tej skupini dodelili pisarne, sekretarja, tajnico in denar za po enega svetovalca na poslanca (in ga LDS toliko vzeli), čeprav to ni nikjer formalno zapisano. Poleg tega ni nikjer zapisano, ali ima poslanska skupina nevezanih lahko svojega vodjo - s 40-odstotnim dodatkom na plačo - prav tako pa ni urejena še vrsta drugih gmotnih zadev in pravic, ki gredo drugim poslanskim skupinam po poslovniku.

Ustanovitev nove poslanske skupine bi postavila na glavo tako imenovani razrez, koliko predsedniških, podpredsedniških mest pripada posamezni poslanski skupini, ki je izračunan na decimalko natančno, in v kolegiju predsednika parlamenta, ki o tem odloča, bi se znova razplamteli stari spori. Za zdaj ni videti, da bi se poslanci, ki izstopajo iz LDS, v večjem številu odločali tudi za izstop iz poslanskega kluba, iz katerega jih strankino vodstvo ne more vreči, četudi bi to hotelo. S pristopom k poslanski skupini nevezanih ali s prestopom h kateri drugi stranki se namreč nekateri ne bi odrekli le dodatkom k poslanski plači, ampak tudi političnemu vplivu in dostopu do nekaterih državnih informacij in ne nazadnje tudi temu, da bi na prihodnjih volitvah imeli še kake možnosti za ponovno izvolitev v parlament.