»Cilji scientologije so: civilizacija brez norosti, brez kriminala in brez vojn, kjer sposobni lahko uspejo in kjer imajo pošteni ljudje pravice in kjer se človek lahko povzpne na višje ravni,« je zapisal njen začetnik, ameriški pisec in pustolovec L. Ron Hubbard. Scientologija je skupek verovanj, filozofskih naukov ter razlag z nekaterimi znanstvenofantastičnimi dodatki.

Scientizem izhaja iz latinske besede za znanje in pomeni filozofsko prepričanje, da je moč znanosti oziroma znanstvena metodologija prevladujoča nad drugimi filozofskimi, religioznimi in drugimi področji, s katerimi se je človeštvo ukvarjalo skozi zgodovino do današnjih dni.

Vprašanja človekove zavesti

L. Ron Hubbard je v mladosti potoval po svetu ter se spoznal z različnimi verami in pogledi na svet. Po zdravljenju v psihiatrični bolnišnici se je še bolj začel zanimati za vprašanja človekove zavesti. V začetku 50. let je izdal knjigo Dianetika, ki predstavlja njegova spoznanja, da človeški razum sestavljata analitični in reaktivni del.

Prvi del je racionalen, drugi pa je poln travm iz preteklosti, t.i. engramov, ki jih človek mora rešiti, če se hoče duhovno razviti. Ko se oseba reši vseh engramov in ji ostane samo analitični razum, dobi naziv »očiščeni«, v svojem nadaljnjem duhovnem razvoju pa prejme naziv thetan, kar pomeni duhovno bitje oziroma tisti del človekovega razuma, ki ga je Hubbard pojmoval kot dušo.

Ko je njegova Dianetika naletela na dober odziv, je Hubbard osnoval organizacijo in jo kmalu preimenoval v scientološko cerkev. Scientologi po vsem svetu se borijo za življenje brez drog in proti psihiatriji, ki ne "zdravi", temveč uničuje človekov um. Scientološka cerkev zanika psihiatrične metode in psihiatriji pripisuje odgovornost za dogodke, kot so napadi 11. septembra, vojna v BiH ali vzpon Hitlerja in Stalina. Vodi tudi kampanjo za človekove pravice in se bori proti vsakršnem zatiranju in zasužnjenju človeka. Kot religija je scientologija priznana v ZDA in Avstraliji, drugje pa jo imajo večinoma za versko sekto in celo za škodljiv kult.

Hitro rastoča in kritizirana

Število članov scientološke cerkve nenehno narašča, sploh v zadnjih petih letih. V 156 državah po svetu jih je več kot 10 milijonov, največ pripadnikov pa ima v ZDA. Status si člani pridobijo ne le z zaslugami, ampak si ga lahko tudi kupijo, zato je scientološka cerkev danes ena od najbogatejših na svetu. Njeni člani so najbolj vplivni ljudje iz visoke družbe in zabavništva, zato je tudi njen politični vpliv močan.

Scientologija ima veliko kritikov; prodorni in agresivni člani cerkve naj bi si poskušali podrediti druge ljudi, ki so po njihovem manj vredni. Očitajo ji, da je njen namen s psihoterapevtskim postopkom (auditiranjem) oslabiti razum ter kontrolirati svoje pripadnike. To naj bi bilo očitno tudi pri zdravljenju odvisnikov v skupnosti Narconon, kjer jim, trdijo kritiki, praviloma »operejo možgane« in jih spremenijo v nove pripadnike sekte.

O načinu delovanja scientološke cerkve priča tudi to, da tisti, ki jo zapustijo, v javnosti nikoli ne smejo govoriti proti njej, sicer je dolžnost njenih pripadnikov, da takega nekdanjega člana diskreditirajo na vse mogoče načine. V Nemčiji so sekto, potem ko so njeni člani nekdanjim pripadnikom celo grozili s smrtjo, prepovedali.

V Sloveniji le malo pripadnikov

V Slovenijo je scientologija prispela leta 1991, štiri leta kasneje pa je bila priznana kot verska skupnost, nam je povedal Samo Janežič, predsednik slovenske scientološke cerkve. Ta ima okoli sto članov, kar je v primerjavi z drugimi državami malo; Slovenija sta prehitela celo Kazahstan in Albanija, pravi Janežič.

»O naših dejavnostih obveščamo javnost v glavnem z letaki, ki jih delimo po večjih mestih. Pri nas ni poudarka na verskih obredih, kot so poroke, pogrebi ali maše, čeprav maše, razen trenutno, sicer imamo. Delamo bolj na sposobnostih in zavesti človeka, torej na tistem, česar nam verski obred ne da. Organiziramo tečaje, na katerih udeleženci osvojijo podatke, kako naj svoje težave rešijo sami.« Da se scientologija pri nas ne širi tako hitro kot drugje, Samo Janežič deloma pripisuje medijem, ki so o scientologiji pisali neupravičeno negativno in neresnično.