Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je po njegovih besedah pri tem ravnalo nezakonito, saj postopki, s katerimi izpodbija novi sklep o prisilni vrnitvi Berishe v Nemčijo, niso končani. Na MNZ so pojasnili, da so ravnali skladno z Dublinsko konvencijo o azilni politiki EU.
Krivic je 6. novembra na upravnem sodišču vložil tožbo, s katero izpodbija konec oktobra izdani sklep MNZ o prisilni vrnitvi družine. Hkrati je pri MNZ vložil zahtevo, naj zadrži izvršitev svoje lastne odločitve, dokler ne bo o zadevi odločilo sodišče.

Ministrstvo po njegovih besedah doslej o zahtevi ni odločilo, pač pa je v torek izdalo dokument, s katerim je odredilo odvedbo družine v Postojno. "Sklep ni izvršljiv, vsaj dokler ministrstvo ne odloči o mojem predlogu oziroma dokler tudi sodišče ne odloči," je opozoril Krivic.

Predstavnica za stike z javnostjo na MNZ Nina Klun pa je za STA pojasnila, da mora Slovenija skladno z Dublinsko konvencijo družino Berisha predati Nemčiji, saj je ta prva začela postopek za azil. V primeru Berishe je bilo z Nemčijo že vse dogovorjeno za vrnitev, ker pa družine niso našli, so vrnitev preložili.

Ministrstvo je Nemčijo zaprosilo za nov termin, prihodnji teden pa naj bi bilo znano, kdaj jih bodo lahko vrnili, je povedala Klunova. Kot je dodala, vložena tožba ne zadrži izvršitve sklepa o vrnitvi.

Razlog za nastanitev družine v center za tujce pa je po besedah Klunove dejstvo, da so v azilnem domu nastanjeni prosilci in imetniki azila. Berisha skladno s konvencijo ne more biti prosilec za azil v Sloveniji, ker postopke za azil že vodi Nemčija, je še dodala Klunova.

V ponedeljek, ko bo minil rok, v katerem bi moralo ministrstvo sprejeti odločitev, bo Krivic pri upravnem sodišču vložil zahtevo za zadržanje izvršitve sklepa. Nato pa se bo po njegovih besedah ponovila enaka zgodba kot lani, ko je uspešno izpodbijal prvi sklep o deportaciji. "Domnevam, da bo zadeva trajala manj časa kot lani, saj je že vse razčiščeno," je ocenil Krivic.

Družina bo morala ves ta čas ostati v centru za tujce, Krivic pa ni mogel napovedati, kako dolgo, saj je to odvisno od trajanja sodnih postopkov. Ob tem je Krivic opozoril, da imajo v družini poleg štirih mladoletnih otrok še trimesečnega dojenčka.

Lani novembra je Krivic uspešno izpodbijal prvi sklep in s tem preprečil prisilno vrnitev družine v Nemčijo, maja letos je sklep kot nezakonit dokončno razveljavilo tudi vrhovno sodišče. Ministrstvo je konec oktobra letos vnovič izdalo sklep, ki pa je po njegovih besedah popolnoma enak lanskemu.

V vmesnem času ministrstvo, tako Krivic, ni odločalo o Berishevi prošnji za azil. "Namesto da bi o prošnji za azil odločilo, se je zgodba ponovila. Oni nočejo o tem odločati, ampak se hočejo prosilcev znebiti na nezakonit način z vrnitvijo v Nemčijo," je dejal.

Kot je dodal, pri tem ne želijo upoštevati še dodatnega razloga za nezakonitost takega akta. Berisha je namreč prosilec za azil šele od septembra 2005, že od julija 2005 pa v posebnem postopku zahteva vrnitev statusa stalnega prebivalca Slovenije, nezakonito izbrisanega leta 1992. Po odločbi ustavnega sodišča pa je izrecno prepovedan izgon izbrisanih prebivalcev Slovenije, dokler o (ne)zakonitosti izbrisa ni odločeno, je opomnil Krivic.

Prošnjo za azil je Berisha prejšnji ponedeljek umaknil, ker je bil to po izkušnjah iz prvega postopka edini učinkovit način, da se prepreči prisilna vrnitev družine v Nemčijo, je dejal Krivic. Slovenija bi sicer lahko to izvršila do 10. novembra, saj se je takrat iztekel rok, do katerega je bila Nemčija dolžna družino sprejeti. Da bi premostila ta rok, se je družina za nekaj dni skrila, nato pa se prostovoljno vrnila v azilni dom.

MNZ je po besedah Krivica julija letos "prevaralo" nemške oblasti, da so dale soglasje za sprejem družine. Ministrstvo jim je namreč sporočilo, da je bil postopek zoper prvi sklep končan z odločitvijo vrhovnega sodišča, pri tem pa so jim zamolčali, da je bil zaključen v prid Berishe, je poudaril.

Ali Berisha, Rom iz kosovskega mesta Peč, je od leta 1985 živel v Mariboru, kjer je imel stalno prebivališče prijavljeno med letoma 1987 ter 1992, ko je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Slovenske oblasti so ga izgnale v Albanijo, albanske pa so ga vrnile v Slovenijo, od koder je pobegnil v Nemčijo, kjer je zaprosil za azil. Nemške oblasti so zavrnile njegovo prošnjo za azil in ga obvestile, da ga bodo prisilno vrnili na Kosovo. Da bi se izognil deportaciji na Kosovo, se je z družino vrnil v Slovenijo.
romi center kriza