Zgodovinarji menijo, da je Brankovičeva na obred hodila v Celje ali Varaždin. Njen lik grofice, od leta 1436 pa kneginje, je ovekovečen tudi na celjskem reliefu iz 18. stoletja, iz 15. stoletja pa je "celjski oltar" v cerkvi na Ptujski gori. Na celjskem knežjem dvoru je bilo možno začutiti evropske kulturne in umetniške tokove.
Zadnji celjski grof Ulrik II. je umrl novembra leta 1456, in sicer v Beogradu, kjer ga je ubil Ladislav Hunjadi. Njegova žena Katarina je po moževi smrti stanovala v Zagrebu, Varaždinu in Postojni, konec življenja pa je dočakala v Makedoniji. Pokopana je v samostanu Končna pri Strumici.Srbski metropolit Pavlovič Celjanom podaril knjigo Varaždinski apostol
CELJE - Metropolit srbske pravoslavne cerkve Jovan Pavlovič iz Zagreba je po nedeljskem obredu v celjski cerkvi sv. Maksimilijana Zgodovinskemu arhivu Celje slavnostno vročil knjigo Varaždinski apostol. Ob tej priložnosti je Pavlovič povedal, da omenjena knjiga dokazuje, da je Evropa krščanska in govori o zakonski zvezi Ulrika II. Celjskega s Katarino Brankovič, ki je v času Celjskih grofov povezovala Beograd in Celje. Metropolit je tudi prepričan, da je bogato zgodovino treba približati mladim.
Grof Ulrik II. Celjski se je s Katarino Brankovič poročil aprila leta 1433. Brankovičeva s prihodom na dvor Celjskih grofov ni spremenila svoje vere in tako so v celjsko knežjo hišo začeli zahajati tudi srbski pravoslavni župniki. Prav Varaždinski apostol, ki je z letnico 1454 najstarejša ohranjena srbska knjiga na področju današnje Hrvaške in vsebuje zapise številnih avtorjev, je materialni dokaz, da je Brankovičeva skrbela za pravoslavno duhovnost.
