Po zadnjih podatkih je družbi, ki je v solastništvu Gen Energije in Petrola, uspelo v štirih tednih pridobiti približno 17.000 gospodinjskih odjemalcev, kar pomeni skoraj 15 odstotkov trga. Pojav Gen-I je udaril tako po distributerjih, ki v zadnjih dveh tednih odjemalcem serijsko ponujajo popuste, kot po Geoplinu, ki je moral pod pritiskom distributerjev privoliti v nižjo prodajno ceno zemeljskega plina. Tekmovanje v zniževanju cen plina bi lahko nakazovalo, da so skupaj s ponudniki plina v zadnjih letih "zaspali" tudi regulatorji trga. Natančneje agencija za energijo, ki je še lani ugotavljala, da ima Geoplin prevladujoč položaj na trgu plina, a da ga ne izkorišča, in Urad za varstvo konkurence (UVK), ki do danes ni formalno uvedel nobenega postopka zoper nobenega udeleženca na tem trgu.

Nižje marže prodajalcev

Kratkoročno največja "žrtev" (besedo namenoma uporabljamo v narekovajih) pojava Gen-I je Energetika Ljubljana. Tej je družba, ki jo vodi Robert Golob, v absolutnem smislu prevzela največji delež odjemalcev - po nekaterih ocenah naj bi jih izgubila okoli desetino. V Energetiki so se odzvali s cenovnim protinapadom. Odjemalcem so v zadnjih dneh poslali dopise, v katerih so jim ponudili popuste in zajamčeno ceno v prvih mesecih prihodnjega leta. "Omejenim količinam odjemalcev" - iz zadnjega dopisa ni mogoče natančno razbrati, katerim - ponujajo še dodatni popust. V številkah: če je gospodinjske odjemalce še letos poleti kubični meter zemeljskega plina stal 0,5525 evra (brez DDV), so zdaj v Energetiki Ljubljana zanj pripravljeni zaračunati 0,3104 evra.

A ključni vprašanji sta vsaj dve. Prvič, zakaj so distributerji z Energetiko Ljubljana na čelu, ki je lani ustvarila več kot 18 milijonov evrov dobička (trikrat več kot leto dni prej), obvladovala pa je skoraj osem odstotkov maloprodajnega trga, z nižanjem cen čakali na Gen-I? In drugič, kje bodo predvsem manjši distributerji našli rezerve za pocenitve?

Kot odgovarja prvi mož Energetike Hrvoje Drašković, "je položaj na trgu danes drugačen". "Sami smo popust dali že pred dvema letoma. Zakaj Gen-I takrat ni dal ponudbe?" se sprašuje Drašković in poudarja, da "bo znižanje cen najedlo že tako nizko maržo, ki jo je družba imela pri prodaji plina". "To pa bo vplivalo na investicije pri širjenju omrežja in priključevanju novih odjemalcev," dodaja Drašković. Precej bolj neposreden je bil včeraj direktor Energetike Celje Aleksander Mirt, ki je potrdil, da "so že v preteklosti na vseh ravneh odpirali vprašanja cenovne politike plina". "Vendar je šele vstop novega ponudnika na trg zemeljskega plina povzročil pozitivne premike na trgu," je dodal Mirt.

Geoplinove skrbi

Distributerji, ki si pri prodaji plina v povprečju vzamejo triodstotno maržo, so sicer po informacijah naših virov rezervo za pocenitve le v manjšem delu našli pri sebi. "Znižanje, ki smo ga ponudili najprej, je plod pogajanj z našim dobaviteljem, ki še trajajo," so nam pojasnili v Energetiki Celje, kjer bodo svojo ceno znižali za 23 odstotkov.

To posledično pomeni, da se je Geoplin, ki je lani obvladoval dobrih 62 odstotkov maloprodajnega trga, vsaj na področju prodaje distributerjem znašel v cenovnih škarjah. Medtem ko so mu na prodajni strani cene padle, družba okoli 70 odstotkov plina še vedno kupuje pri Gazpromu, na katerega je vezana z dolgoročno pogodbo - in to po ceni, ki je zaradi "ruske formule" trenutno krepko višja od tiste na terminskem ("spot") trgu, na katerem plin kupuje Gen-I. Po neuradnih informacijah, ki jih v Geoplinu ne komentirajo, naj bi zadnja dogajanja na plinskem trgu močno udarila po pričakovanih poslovnih rezultatih družbe v letošnjem in prihodnjem letu. Še lani je Geoplinu, ki ga vodi Boštjan Napast, prodaja plina distributerjem in odjemalcem na domačem trgu prinesla dobrih 312 milijonov evrov, kar je 17 milijonov evrov več kot leta 2010.

Res je, da se Geoplinu v prihodnjih mesecih izteče pogodba z alžirskim Sonatrachom, kar bo družbi omogočilo večji delež nakupov na terminskih trgih. A v Geoplinu imajo po lagodnih letih visokih dobičkov več razlogov za skrb. Najprej zaradi pogajanj z Gazpromom o znižanju cene, ki jo želi Geoplin "korigirati" tudi z zmanjšanjem predpisanih minimalnih količin dobave. Več virov nam je včeraj potrdilo, da bodo pogajanja trda in naporna, pri čemer ni izključeno, da bodo Rusi v pogajalski paket želeli vključiti tudi nekatere podrobnosti plinovoda Južni tok, ki ga Gazprom pripravlja skupaj s Plinovodi, uradno "razvezano" družbo v izključni lasti Geoplina. Še bolj lahko Geoplin spravi v težave nedavno znižanje cen distributerjem: na vrata družbe bi lahko namreč v prihodnosti potrkali tudi nekateri večji industrijski odjemalci in povprašali, kakšne popuste jim lahko ponudi Geoplin.

Fronta se bo očitno slej ko prej preselila tudi na področje politike. "Država (največja lastnika Geoplina in Petrola, op.p.) se bo morala vprašati, kakšno korist bo imela od tega," poudarja Hrvoje Drašković. Obenem meni, da bo Gen-I "držal tempo, ker cilja na regionalni trg". Vsaj na prvi pogled ima škarje in platno v rokah Petrol kot drugi največji lastnik Geoplina in polovični lastnik Gen-I. A v družbi, ki jo vodi Tomaž Berločnik, so za zdaj po naših informacijah previdni. Ne le zato, ker vsaj v Gen-I nimajo neposrednega upravljalskega vzvoda, ampak ker je duh tržne tekme, ki se bo ob povečanju števila presežkov plina na evropskem trgu vsaj še nekaj mesecev nadaljevala, že ušel iz steklenice. Vstop Gen-I in padec marž distributerjev je obenem bržčas zmanjšal privlačnost že tako majhnega slovenskega trga plina za konkurenco iz tujine.