Erjavec in Füle sta se danes za okoli pol ure sestala ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luksemburgu.

"Lahko povem, da je bil pogovor zelo konstruktiven. Kaj več o vsebini pa ne bi pred javnostjo, ker je bila to tudi njegova želja in tudi z moje strani se mi zdi, da pustimo to zadevo, da se rešuje preko tihe diplomacije," je po srečanju dejal slovenski minister.

Od komisije pa je bilo mogoče izvedeti le to, da je za srečanje zaprosila slovenska stran in da sodi srečanje v sklop rednih sestankov komisarja z zunanjimi ministri članic unije, ki so namenjena pogovorom o temah, povezanih s širitvijo in evropsko sosedsko politiko.

A po neuradnih informacijah je bila glavna tema sestanka Ljubljanska banka. Glavni interes komisije je, da problem LB ne bi oviral vstopa Hrvaške v EU, predvidenega 1. julija prihodnje leto. S tem ciljem Bruselj Ljubljano in Zagreb spodbuja, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev.

Slovenija pa v zameno za ratifikacijo pristopne pogodbe želi, da Hrvaška pristane na reševanje problema pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, na kar so v Zagrebu pripravljeni, in da umakne pooblastila za tožbe proti LB, kar za zdaj zavračajo, češ da je treba najprej najti vzajemno sprejemljivo rešitev.

Erjavec: Med reševanjem vprašanja v Baslu naj ne tečejo tožbe

Minister je v povezavi s tema pogojema danes povedal le, da je prepričan, da bodo v Banki za mednarodne poravnave v Baslu pristali na to, da se vprašanje LB rešuje pod njihovim okriljem.

"Tu sploh ne vidim nobenega problema. Gre bolj za vprašanje Slovenije in Hrvaške. Ves čas je Hrvaška vztrajala pri tem, da Basel ni tisti forum, kjer bi razreševali vprašanje, kot je LB," je še dejal Erjavec.

A Slovenija bo po njegovih besedah vztrajala tudi pri drugem pogoju, na katerega v Zagrebu ne pristajajo. "Kar se tiče stališč Slovenije v zvezi s tožbami, je povsem jasno, da si ne predstavljam, kako bi reševali zadevo v Baslu, istočasno pa bi tekle tožbe," je dejal minister.

Na vprašanje, ali mu je Füle ponudil kakršno koli posredovanje komisije s ciljem ločitve vprašanja ratifikacije pristopne pogodbe od problema LB, je minister odgovoril: "Kar se tiče komisarja Füleja, lahko rečem, da sva oba ugotovila, da sva imela zelo konstruktivno srečanje."

Viri v Bruslju so sicer že v petek zatrdili, da komisija pri reševanju vprašanja LB ne namerava igrati vloge posrednika, kot je bilo v primeru vprašanja meje, in da današnji sestanek ni namenjen pogovorom o čem takem.

Predsednik HDZ za ločitev spora o LB od ratifikacije pristopne pogodbe

Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke HDZ Tomislav Karamarko je danes izjavil, da Slovenija ne sme izkoriščati spora o Ljubljanski banki za pritisk na Hrvaško in njeno približevanje Evropski uniji. Ocenil pa je, da bo za to, če država v EU ne bo vstopila načrtovanega 1. julija 2013, odgovorna hrvaška vlada.

"V aferi LB so oškodovani hrvaški državljani, HDZ pa bo zahtevala in si prizadevala, da bodo dobili odškodnino. Ta problem ne more biti v sferi procesa vstopa Hrvaške v EU in ratifikacije pristopne pogodbe med Hrvaško in EU," je dejal Karamarko v novi oddaji hrvaškega radia Opozicijska vejica.

Kot je dodal, gre za dvostransko vprašanje, o katerem se državi morata pogovarjati, Slovenija pa ga ne sme uporabljati za pritiske na Hrvaško. Tudi hrvaška vlada vztraja pri ločitvi postopkov reševanja spora o LB in ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe.

Karamarko je napovedal, da bo kongres Evropske ljudske stranke (EPP), ki se bo začel v sredo v Bukarešti, priložnost tudi za dvostranska srečanja, na katerih bo lahko dodatno lobiral za hrvaško članstvo v EU. Ni pa odgovoril, ali se bo ob robu srečanja na vrhu EPP sešel s slovenskim premierom in predsednikom SDS Janezom Janšo.

Karamarko: Milanovićeva vlada površna pri izpolnjevanju nalog

Predsednik HDZ je danes tudi ocenil, da bo levosredinska hrvaška vlada tista, ki bo nosila odgovornost, če država ne bo vstopila v EU 1. julija 2013, kot je načrtovano. Kot je pojasnil, so "nonšalantno in površno" pristopili k izpolnjevanju nalog v zadnjem letu pred članstvom.

"O tem, da ne bi vstopili v EU julija prihodnje leto, sploh ne želim razmišljati, poleg tega pa je pomembno, da bi posel približevanja Hrvaške k EU, ki ga je HDZ pripeljala do konca, tudi sklenili," je še povedal Karamarko.

Izjave nekaterih izmed vodilnih nemških politikov, kot je predsednik zveznega parlamenta Norbert Lammert, da Hrvaška še ni pripravljena za članstvo v EU, je ocenil kot dobronamerna in prijateljska opozorila, da bi vlada čim prej izpolnila preostale naloge in pripravila državo na polnopravno članstvo.