Želimo demokracijo ali korporativizem?

Glede spremenjenega načina imenovanja članov sveta Nakvis, pri katerem se pristojnost za imenovanje z visokošolskih zavodov prenaša predvsem pod okrilje vlade, je Matej Makarovič s Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici opozoril, da se je treba vprašati, ali si pri tem želimo demokracijo ali korporativizem. "Sedanji koncept, ko je svet Nakvisa sestavljen pretežno iz predstojnikov, odgovornih nekim posameznim monopolnim skupinam v visokem šolstvu, ne pa javnemu interesu, je namreč z demokracijo težko združljiv," je dejal.

Absolvent magistrskega študija in podjetnik Andrej Kovačič je opozoril, da so visokošolski zavodi do zdaj v Nakvisu nadzirali same sebe, kar da je svetovni fenomen. Pri tem je opozoril, da so na področju študijskih programov potrebne spremembe, predvsem v smeri, da bomo dobili za gospodarstvo uporabne študijske programe.

Nasprotnega mnenja je nekdanji minister za delo, zdaj pa profesor na Fakulteti za družbene vede Ivan Svetlik. Ocenjuje namreč, da bi lahko sprememba načina in sestave sveta Nakvisa negativno vplivala na ugled slovenskega visokošolskega sistema v tujini, saj da gre za neposreden poseg izvršilne oblasti v sestavo sveta Nakvisa.

Kritične pripombe na varčevanje v visokem šolstvu

Da zakon ne bo ugodno vplival na neodvisnost agencije, je ocenila tudi Mirna Macur s Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici. "Nakvis je regulator, zato člane njegovega sveta ne morejo imenovati izvajalci visokega šolstva," je opozorila.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc pa je opozoril, da bi se s predlagano spremembo načina imenovanja sveta agencije močno oddaljili od evropskih standardov. Kot je opozoril, je namreč nova zakonodaja ukinila pogoj, da mora imeti član sveta izkušnje z zagotavljanjem kakovosti v visokem šolstvu.

V razpravi je bilo mogoče slišati precej kritičnih pripomb na varčevanje v visokem šolstvu. Po besedah Svetlika varčevanje ogroža izvedbo bolonjske reforme, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa je tudi obtožil, da drobi sile, ki bi morale delovati v dobro visokega šolstva. "Medtem ko primerljivo majhne države delujejo v smeri povezovanja visokega šolstva, pri nas politika deluje v smeri drobitve teh sil," je dejal in se vprašal, ali je to smotrno.

Pri varčevanju moramo biti previdni

Predsednik Društva mladih raziskovalcev Slovenije Miha Rihar je opozoril, da Slovenija z varčevanjem ne bo dosegla ciljev iz resolucije o nacionalnem programu za visoko šolstvo. "Zavedamo se, da je varčevanje ta trenutek potrebno, je pa treba biti pri izbiri področij previden," je dejal in opozoril, da zmanjševanje sredstev že vpliva na kakovost študija.

Na previdnost pri varčevanju je opozorila tudi poslanka PS Maša Kociper, odvzem sredstev visokemu šolstvu pa označila kot "podrejanje" visokega šolstva.

Minister Žiga Turk se je v razpravi strinjal, da znanost in visoko šolstvo nista pametna točka za varčevanje, a je opozoril, da so finančne razmere v državi zelo zaostrene. Povedal je, da je visoko šolstvo na letni ravni letos izgubilo 7,7 odstotka, kar je po njegovi oceni še vzdržno. "Tisto, kar dvomim, pa je, ali se da zdržati še osem odstotkov v letu 2013," je opozoril.

V javni predstavitvi mnenj je sicer do zdaj nastopila dobra polovica prijavljenih razpravljavcev.