Grožnje Janše zgolj pritisk na opozicijo in socialne partnerje
"Skrbi me, da Janševe grožnje ustvarjajo izjemno negativno podobo Evropske unije, saj jo prikazujejo kot kaznovalca," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj. Hkrati ocenjuje, da služijo pretnje Janši predvsem kot instrument za povečevanje pritiska na koalicijo in socialne partnerje, ki se z vlado razhajajo pri pokojninski reformi in reformi trga dela, prav tako pa napovedujejo referenduma o državnem holdingu in slabi banki. "Nisem še srečal nikogar, ki bi podprl slabo banko, kar kaže na nesposobnost te vlade," ostaja neomajen Štrukelj, še bolj oster pa je generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ladislav Rožič, ki je dejal: "Če želi vlada izpeljati divjo privatizacijo in državo voditi v propad, je na dobri poti." Štrukelj ob tem meni, da si premier pripravlja teren, ko bo za morebitni bankrot države obdolžil sindikate, čeprav jo sam vodi na rob kolapsa. Rožič pa je zaskrbljen nad obsesijo z varčevanjem, ki zmanjšuje državno in zasebno potrošnjo, zaradi česar se prošnja za pomoč ne zdi več tako oddaljena. "Konstantno žuganje s strani vlade položaj le še zaostruje, saj so ljudje prestrašeni in le še varčujejo, troši pa nihče več," je pojasnil Rožič.
A če je res, da premier le ustrahuje politične nasprotnike, jemlje svoje grožnje sam zelo resno. Po naših informacijah naj bi se namreč intenzivno pripravljal na scenarij prošnje za mednarodno pomoč, do katere bi skoraj zagotovo prišlo v primeru, da ob reformah spodleti še izdaja državnih obveznic na ameriškem trgu. Vendar pa se zdi, da Janša pri svojih prizadevanjih nima popolne podpore koalicijskih partnerjev, čeprav je v javnosti zagotavljal slogo in moč koalicije. Od koalicijskih partneric namreč išče trdna, jasna zagotovila za to, da bi koalicija tudi ob prošnji za pomoč delo nadaljevala pod njegovim vodstvom. Vendar mu tovrstnih zanesljivih zagotovil za zdaj - razen od svojih najtesnejših zaveznic - po naših informacijah še ni uspelo dobiti. Pri tem spomnimo na le enega od številnih vztrajanj predsednika DeSUS Karla Erjavca, ki zahteva dosledno spoštovanje koalicijske pogodbe, tokrat v delu, da naj se pokojnine usklajujejo dvakrat na leto. Slednje mora po Erjavčevem prepričanju veljati tudi za leti 2013 in 2014, česar pa predlog proračunov za zdaj ne predvideva.
Številke govorijo proti prošnji za pomoč
Četudi naj bi bile priprave na prošnjo za finančno pomoč v teku, pa marsikateri ekonomski indikatorji kažejo precej boljše stanje Slovenije. Štrukelj ima zato že dovolj pretirano črnega slikanja položaja države in primerjav Slovenije z Grčijo. "Edina podobnost z Grčijo je pripravljenost vlade, da manipulira s številkami," je zabrusil Štrukelj. Ekonomist Velimir Bole je grožnje demantiral v analizi ekonomskega stanja Slovenije. Poročilo, ki sicer ne beži od pomanjkljivosti slovenskega gospodarstva, razkriva precej drugačno sliko, kot jo želi v javnosti ustvariti vladajoča koalicija. Slovenija ima tretji najnižji javni dolg v območju evra, obseg sredstev, potrebnih za odplačilo skupnih zapadlih obveznosti iz dolga ter verjetnega tekočega deficita, je drugi najnižji v območju evra. Po povprečni ročnosti do zapadlosti dolga, ki kaže dinamiko povečevanja pritiska na servisiranje dolga, je Slovenija v prvi tretjini najboljših. V vseh omenjenih indikatorjih je boljša od glavne reševalke območja evra Nemčije.
Lahko ESM zavrne prošnjo za pomoč?
Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Mojmir Mrak je pojasnil, da samo višina dolga ni pogoj za pomoč, saj so pomembni tudi drugi dejavniki. V teoriji bi lahko tako prošnja pri Evropskem stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM) naletela na gluha ušesa. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker se mora ob prošnji za pomoč namreč na podlagi ekonomskih indikatorjev odločiti, ali je ta upravičena in kakšno tveganje prinaša za stabilnost območja evra. Vendar pa Mrak ne verjame, da bi bila Slovenija zavrnjena, saj je prepričan, da bomo zaprosili za pomoč le v primeru, da ne bo drugega izhoda.
Mrak ob tem pojasnjuje, da je koncept pomoči prek ESM sicer zelo podoben modelu, ki smo mu bili priča skozi desetletja delovanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in nedavnih paketov pomoči evropskim državam. Vsebuje namreč dva ključna elementa, ne eni strani denar in na drugi ukrepe, ki jih mora država v zameno za pomoč izpeljati. Država, ki zaprosi za pomoč, prejme najprej manjši del pomoči, po določenem času sledi analiza njenega napredka pri obljubljenih reformah in šele nato se sprosti nov obrok posojila. Države, ki so določene reforme naredile že pred prošnjo za pomoč, si lahko zagotovijo boljše pogoje, a v tem trenutku Slovenije v to skupino ne moremo šteti. Dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete ob tem opozarja, da Slovenija tudi (še) ne more računati na pomoč Evropske centralne banke (ECB) in njenega programa odkupovanja obveznic zadolženih držav (OMT). Prvič, ker je ta ukrep zagotovljen za države prejemnice finančne pomoči, drugič, ker je OMT predvsem signalizacijski ukrep, namenjen znižanju pribitkov na obveznice zadolženih držav območja evra, in tretjič, ker "ECB ne bi želel aktivirati tega orožja za tako majhno državo".
