Vlada je potrdila predlog obrtnega zakona, s katerim bo ukinila obvezno članstvo v obrtni zbornici in uvedla prostovoljno. S tem je ugodila tudi želji obrtne zbornice, saj so se o prostovoljnem članstvu odločili že člani zbornice. Predlog vsebuje šestmesečno prehodno obdobje za morebiten izstop iz OZS.

OZS ostaja oseba javnega prava in reprezentativni predstavnik obrti, nadaljuje tudi z izvajanjem določenih javnih pooblastil. Predvideva je sprememba pristopa obrtne dejavnosti, ki ločuje obrtne dejavnosti, za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in ostale obrtne dejavnosti.

Spremembe predvidevajo odpravo vstopnih pogojev za obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja potreba oz. javni interes za njihovo regulacijo. Predlog novele zakona zato iz veljavne ureditve črta obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, in odpravlja zahtevo po pridobitvi obrtnega dovoljenja za domačo in umetnostno obrt.

Predvidena je omejitev obrtne dejavnosti samo na gospodarske subjekte, ki nimajo organiziranih poslovnih funkcij kot zaokrožene faze poslovnega procesa, npr. finančno, nabavno, prodajno in proizvodno funkcijo, s čimer se želi zagotavljati osebno vpletenost nosilca dejavnosti v delo. Predvideno je črtanje gostinske dejavnosti in prevozniške dejavnosti kot v obrtnem zakonu posebej opredeljene obrtne dejavnosti. Na novo opredeljena obrtna dejavnost namreč po Žerjavovih besedah ti dve dejavnosti že zajema.

Spremembe zakone predvidevajo tudi obveznosti pridobitve obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register samo za obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.

O referendumih

Po predstavitvi zakona pa je minister Radovan Žerjav predstavil še svoje mnenje o napovedih referendumov na, tako je poudaril, ključne ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. "Rožljanje z referendumi glede zakona o sanaciji bančnega sistema je nedopustno. Gre za najpomembnejši ukrep, ki ga ima vlada in gospodarski minister za spodbuitev gospodarske rasti," je opozoril. "Brez sanacije bančnega sistema, brez realizacije programa, ki ga je vlada po dolgotrajnem usklajevanju - tudi z opozicijo - sestavila, rasti ne bo," je še dodal.

Žerjav je sicer pojasnil, da ne želi ustrahovati, le poudariti pomembnost omenjenega projekta. "Vlada spreminja stvari, ker želi spremembe na bolje," je poudaril. Očitke, da bo s slabo banko prišlo do razprodaje premoženja, je zavrnil in dodal, da bi to lahko očitali vsakemu drugemu podobnemu programu. Po njegovem to ne more biti ključen argument za referendum.

Vehementno rušijo vse, kar je mogoče

"Z referendumom se mi iz rok jemlje ključni vzvod za sanacijo," je izpostavil in izrazil žalost, da nasprotniki tako lahkotno gledajo na stvari. V prihodnje se bo Žerjav tudi osebno zavzel, da bodo sindikati "bolj modro razmislili" glede referendumov.

Žerjav je na novinarski konferenci izpostavil, da pogosto hodi od "Poncija do Pilata", da bi v Slovenijo privabil tudi investitorje. "Sprašujejo me, kaj je narobe z našimi sindikati. Ali ne potrebujete tujega lastniškega kapitala, me čudno gledajo," je razmere opisal Žerjav, ki trdi, da se je skoraj nemogoče truditi, da bi storili korak naprej, "če pa sindikati v ozadju tako vehementno zamahujejo z roko in rušijo vse, kar je mogoče." Minister je še vprašal, ali bodo storili enako kot lani, "ko smo zamahnili z roko in vse zavrnili"?