"PR-trik" bi bil nevarno početje
Takšne prenagljene izjave od policije, sploh od prvega med policisti, v tako kompleksnih zadevah, kot je gospodarski kriminal, niti pri nas niso prav običajne. Tudi v konkretni preiskavi, ki ji želijo nekateri zaradi vpletenosti predsednika največje opozicijske stranke Zorana Jankovića pripisati politično ozadje in s tem diskreditirati delo organov odkrivanja in pregona (kar je stalnica in pomemben del obrambne taktike pri večini preiskav, v katere so vpleteni vplivni možje z različnih političnih bregov ali gospodarstva), sta bila še dan pred nespametno izjavo Turka profesionalno zadržana pomočnik direktorja kriminalistične policije Marjan Fank in začasni vodja nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko.
Glede na to, da so preiskovalci iz hišnih preiskav odnesli na kupe dokumentacije in elektronskih podatkov, ki jih bo treba še pregledati, je bila v tej fazi preiskave njuna zadržanost smiselna in pričakovana, Turkova napoved pa najmanj prenagljena, če ne celo skrb vzbujajoča. Čeprav imajo policisti v delu preiskave, ko prepričajo preiskovalnega sodnika, da jim odobri hišno preiskavo, že marsikaj v rokah, pa predvsem pri tako kompleksnih zadevah, kot je gospodarski kriminal, sama utemeljitev hišne preiskave še ne pomeni tudi zagotove kazenske ovadbe. Navsezadnje v primerih hujšega gospodarskega kriminala marsikaj niti ni v rokah policistov, saj jih usmerjajo tožilci.
"Če so ovadbe napovedali, potem verjetno že imajo dokaze. Upam vsaj, da je tako. Ne verjamem, da bi šlo za 'PR-trik', če pa že, potem je to nevarno početje," o Turkovi izjavi razmišlja dekan fakultete za varnostne vede dr. Gorazd Meško.
V torek, nekaj dni za Turkom, je z izjavo zbudil dvom še minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Minister, ki svoje javne nastope rad izpelje izrazito poljudno, je pred televizijskimi kamerami povedal, kako se veseli prihajajočih preiskav. Prispevek TV Dnevnika na nacionalni televiziji je bil namenjen preiskavi družine Janković, novinar pa je za komentar poprosil tudi ministra Gorenaka. Ta je novinarju povedal: "Veste, ni samo te preiskave za komentirati. Jaz poznam tudi tisto v Mariboru, pa še kako v Kopru in tako dalje. Se pa bolj veselim tistega, kar prihaja." Prav ministrovo navdušenje nad šele prihajajočimi preiskavami, tistimi, ki že potekajo (po nekaterih informacijah naj bi minister z izjavo ciljal predvsem na aktivnosti, povezane z NLB), ali pač morda bližnjimi zaključnimi akcijami je marsikoga zmotilo.
Lahko minister ve vse in nadzoruje vse?
Kmalu po Gorenakovi izjavi se je oglasila nekdanja ministrica Katarina Kresal, ki je nasledniku na Twitterju poočitala: "Ne da minister o konkretnih preiskavah ne sme govoriti, o njih ne sme nič vedeti in se ne sme čustveno opredeljevati." Minister ji je takoj vrnil z: "Minister lahko ve vse in nadzira vse, le usmerjati ne sme, ko to počne tožilec."
Pa res? "Družbeni mediji povzročajo zaplete… Težko bi razumel izjavo, da ima minister pod nadzorom vse preiskave. Če pa že, potem je to zelo narobe. Izjava na Twitterju pa je verjetno ministrova provokacija bivši ministrici," o političnem preigravanju za naklonjenost digitalnih sledilcev na Twitterju pravi dekan in redni profesor za kriminologijo. V odgovoru na vprašanje, kakšne morajo pravzaprav biti omejitve v komunikaciji med policijo in njihovim resornim ministrom ter katere policijske informacije ne smejo najti poti do ministrovih oči in ušes, pa je dr. Meško jasen: "Pretoka informacij o preiskavah, ki temeljijo na zakonu o kazenskem postopku, v konkretnih primerih ne sme biti. V tem primeru sodelujejo policisti in tožilci. Če gre za pomembnejša vprašanja, pa seveda generalni direktor policije mora poročati ministru. A tu ne gre za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih ureja zakon o kazenskem postopku."
Gorenak meni drugače. Po njegovem mnenju ministru nič izrecno ne prepoveduje, da bi imel dostop do informacij o delu policije, tudi o občutljivih preiskavah, in da je omejen le pri usmerjanju preiskav, ki so domena tožilstva. To utemeljuje tudi na odločitvi (in njeni obrazložitvi) ustavnega sodišča, ki je po sporu med nekdanjim notranjim ministrom Radom Bohincem in takratnim šefom policije Markom Pogorevcem leta 2001 zavrglo Pogorevčevo pobudo za oceno ustavnosti pravil igre, ki določajo pooblastila ministrstva pri usmerjanju in nadzoru policije. V rokah ima tudi pravno mnenje inštituta za primerjalno pravo ljubljanske pravne fakultete (prav tako iz leta 2001) o razmerju med ministrom in organom v sestavi, v katerem je zapisano, da zakonodaja notranjega ministra izrecno ne omejuje pri usmerjanju in nadzoru policije. Zakonodaja je od takrat sicer doživela popravke, a Gorenak vidi omejitve le pri usmerjanju policistov, ko jih vodi tožilstvo. Približno taka bo tudi nova policijska zakonodaja, ki jo je vlada poslala v državni zbor.
