Pri pokojninski reformi imamo "vse možnosti, da uspemo"

Predsedniku republike se zdi zelo dobro, da je vlada reformi pokojninskega sistema in trga dela dala v ospredje in zdaj se o njih vodijo pogajanja. Türk ministra za delo Andreja Vizjaka ocenjuje za dobrega pogajalca, ki se pogaja fleksibilno in z občutkom za vse udeležence.

Pri pokojninski reformi imamo zato "vse možnosti, da uspemo," je dejal, če bo dovolj fleksibilnosti in modrosti, pa ta uspeh po njegovih besedah ni nemogoč tudi pri delovnopravni reformi. "Če bi ti dve reformi resnično uspešno izpeljali, bi to bil lep napredek in resnično kredibilen signal mednarodnim finančnim trgom," je dejal predsednik republike, ki se na letošnjih predsedniških volitvah ponovno poteguje za ta položaj.

Türk je spomnil, da je pokojninska reforma lani padla ob pomoči tedanje opozicije. Po njegovem mnenju takrat tudi stopnja zrelosti v odločujočih krogih ni bila zadostna, "stvari so ubrale napačno pot" in prispevale k padcu vlade ter predčasnim volitvam. Medtem pa so se tudi ekonomske razmere zaostrile, je dodal. Ti dogodki so ljudem dali misliti in zato danes razmišljajo bolj odgovorno, je dejal Türk, ki meni, da je možnost za sprejetje reform večja.

Kritičen do vladnega predloga za dvig stopnje DDV

Precej bolj kritičen je do vladnega predloga za dvig stopnje DDV za nekatere storitve in blago, med drugim za časopise in revije. Kot je dejal, je to zelo slab predlog, ki izkazuje temeljno nerazumevanje delovanja demokracije, in poudaril, da po izračunih prihodek v proračunu ne bo bistven, "zato se zdi ravnanje vlade še bolj nerazumljivo". Türk zato upa, da bo v državnem zboru "prevladal razum" in tega predloga ne bodo sprejeli.

Kot dosežke v svojem iztekajočem se petletnem mandatu je Türk izpostavil napredovanje v odnosu s sosedami. Močno se je angažiral v procesu reševanja mejnega spora s Hrvaško, v intervjuju pa tudi ocenil, da je s tem bistveno prispeval k rešitvi. Omenil je tudi krepitev odnosov z Italijo in Avstrijo ter posvečanje socialnim vprašanjem, denimo sodelovanje s humanitarnimi organizacijami.

Ponovno kandidaturo pa je, "ne da bi kogar koli posebej spraševal", razglasil marca letos. Dobil je nekaj sugestij od posameznih državljanov in poudaril, da ni imel nobenih organizacij za seboj. Tako tudi ne verjame "v teorije o raznih stricih iz ozadja".

Gre za diskvalifikacijski instrument, je dejal, ki nima nobene podlage. Nadaljeval je, da se je šele po objavi kandidature pojavile razne organizacije in stranke s svojo podporo, ki da je zelo široka in raznovrstna. "Res pa je, da komentatorji te pojave radi poenostavljajo na te ideološke formule, zaradi česar mi pripišejo reči, ki niso natančne," je še dejal predsednik republike, ki drugih kandidatov v predsedniški tekmi ni želel ocenjevati.