Po nekaj več kot pol leta, odkar se je tožilstvo izpod okrilja pravosodnega ministrstva preselilo pod pristojnost notranjega ministrstva, Fišer opaža, da se dogajajo stvari, "ki bi jih bilo treba presekati". Kot je namreč pojasnil, je neprijetno delati, ko ti ministrstvo za notranje zadeve gleda pod prste.
Na vprašanje, ali tega ni počelo tudi pravosodno ministrstvo, je Fišer sicer priznal, da tudi to je, vendar da je situacija bistveno različna. Če tožilstvu pod prste gleda tisti, ki mu dostavi največje število kazenskih ovadb, in to je organ v sestavi notranjega ministrstva, torej policija, je to po Fišerjevih besedah nekaj povsem drugega, kot če to počne pravosodno ministrstvo, ki opisane pristojnosti nima.
Ob tem pa Fišer dodaja, da je novi zakon o državnem tožilstvu naredil tožilstvo bolj ranljivo za poseganje izvršne oblasti. Sedaj ima notranji minister, tako Fišer, pomembno vlogo kadrovanju na tožilstvu in lahko uporabi svoj vpliv pri izbiri tožilskih kadrov.
"Tistih, ki bodo, če malo poenostavim, odločali o njegovih ovadbah," je dejal Fišer, ki je prepričan, da se politika, izvršna oblast pa še posebej, ne bo nikoli odrekla možnosti vplivanja na organ pregona, če se ji ponudi.
Tožilska zakonodaja še ni v uporabi niti leto dni
Nova tožilska zakonodaja ni v uporabi niti še leto dni, na vrhovnem tožilstvu pa so po Fišerjevih besedah ugotovili, da ima nekatere pomanjkljivosti, ki so jih ministrstvu, kjer že pripravljajo spremembe zakonodaje, tudi posredovali. Nekatere predloge je ministrstvo sprejelo kot možne, jim dodalo druge, "ki jih sploh nismo predlagali", nekatere pa je popolnoma opustilo, je pojasnil.
Hkrati pa na notranjem ministrstvu predlagajo krepitev ministrove vloge pri kadrovanju na tožilstvu, je izpostavil Fišer in dodal: "Minister ne samo, da se ne odpoveduje niti eni politični pristojnosti, temveč svoj položaj še krepi".
Fišer je te trditve tudi ponazoril na predlogu za izbiro tožilskih kandidatov. Po sedanji ureditvi državnotožilski svet, če je kandidatov več, te rangira, nato pa prvi izbor pošlje ministru, ki vladi predlaga imenovanje. Minister kandidata lahko odkloni, mora pa potem postopek vrniti državnotožilskemu svetu, ki ponovno odloča. Če ga potrdijo z dvotretjinsko večino, minister kandidata ne more več odkloniti.
"Če ta ureditev ni perverzna"
Po predlogu pa naj bi zaradi večje učinkovitosti minister v primeru, da kandidat pri ponovnem odločanju ne bi dobil dveh tretjin glasov državnotožilskega sveta, lahko sam izbiral, koga bo predlagal vladi.
"Od državnotožilskega sveta gre izbira torej k ministru", pravi Fišer, ki opozarja, da bi minister lahko sam povzročil, da bo v takšni situaciji. Prvega kandidata bi lahko namreč odklonil in povzročil ponovno glasovanje v državnotožilskem svetu, s tem pa v igro pripeljal samega sebe. "Če ta ureditev ni perverzna," je še pristavil.
