V skladu z obravnavanim zakonom bo nova družba slabe terjatve prevzela od bank v zameno za obveznice, ki jih bo izdala z jamstvom države. Najvišji znesek teh terjatev bo lahko znašal štiri milijarde evrov.

Transakcija bo brez denarja, se pa bo za znesek izdanih jamstev povečal javni dolg, a le začasno, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Prevzete slabe terjatve se bodo sčasoma poplačale in v petih letih se bo javni dolg po njegovih besedah znižal nazaj na raven, kjer je bil pred prenosom terjatev.

SD: pojem slaba terjatev v osnutku zakona sploh ni opredeljen

Poslanci SD so ob tem opozarjali, da pojem slaba terjatev v osnutku zakona sploh ni opredeljen. "DZ odloča o štirih milijardah evrov, pa sploh ne vemo, kaj so slabe terjatve," je bil kritičen Janko Veber (SD). Matevž Frangež (SD) pa je dodal, da je problem slabih terjatev nastal tudi zaradi dejstva, da so bile banke slabo upravljane. Ker niso bile pripravljene stopiti naproti potrebam gospodarstva, smo v bančnem sistemu povzročili nekaj sto milijonsko luknjo, je opozoril.

Glede prenosa slabih terjatev na novo družbo je v osnutku zakona zapisano, da lahko lahko prevzame tveganja iz tistih terjatev, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, podrobneje pa da bo vrste prevzetih tveganj uredila vlada s podzakonskim aktom. Veber se je zato zbal, da bo odločanje o slabih terjatvah prepuščeno politiki. "Uzakonjamo pravzaprav korupcijo, ki jo bo zagotovo lahko izvajala politika na legalen način," je dejal.

Starman: To je tista terjatev, ki nima možnosti, da bi se realno vrnila v bančni sistem

Kaj je slaba terjatev, je opredeljeno z akti Banke Slovenije, je povedal Krušec. Bojan Starman (DL) pa je dejal, da je to tista terjatev, ki nima možnosti, da bi se realno vrnila v bančni sistem. Banka Slovenije bi morala preprečiti dajanje slabih kreditov že takrat, ko so se dajali, je zahteval.

V SD predlagajo, naj se iz bank prenese na novo družbo le zasežene naložbe v podjetjih s slabšo bonitetno oceno. Če se bo preneslo tudi naložbe v dobrih podjetjih, jih bodo namreč zagotovo pokupili tisti, ki so v preteklih letih umaknili denar iz Slovenije. V davčne oaze je bilo prenesenih več kot 20 milijard evrov in s sprejemom obravnavanega zakona se bo ustvarila možnost, da se s tem denarjem po najnižji možni ceni odkupi podjetja, s katerimi bo upravljala Družba za upravljanje terjatev bank, je dejal Veber. Zdaj ni čas za prodaje, je opozoril.

Poslanci koalicije so že napovedali, da dopolnila SD ne bodo podprli. S tem bi zajeli le polovico terjatev in bi banke sanirali le delno, je dejala Katarina Hočevar (DL), Andrej Šircelj (SDS) pa je opozoril, da bi s tem naredili veliko zmedo, saj banke iste komitente ocenjujejo z različnimi bonitetnimi ocenami.

Sanacija bančnega sistema je pogoj za oživitev gospodarstva

So se pa v razpravi vsi strinjali, da je sanacija bančnega sistema pogoj za oživitev gospodarstva. A medtem ko želijo v koaliciji banke najprej očistiti slabih terjatev in jih zatem po potrebi dokapitalizirati, pa se v SD zavzemajo za neposredno dokapitalizacijo. Edini ukrep za krepitev stabilnosti bančnega sistema v državi je dokapitalizacija bank, je dejal Frangež, ki je prepričan, da je slabih naložb v bankah zagotovo manj kot štiri milijarde evrov.