Janko Veber, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD), je Janšo seznanil s pomisleki glede ustanovitve državnega holdinga in slabe banke. Premierjeva pojasnila, zakaj je ustanovitev obeh smiselna, dobra, zagotavlja transparentnost, primerno heterogenost v nasprotju s sedanjo ureditvijo, smo v minulem tednu že večkrat slišali iz ust finančnega ministra Janeza Šušteršiča in poslanca SDS Marka Pogačnika. Veber je želel tudi pojasnilo, zakaj vlada na področju upravljanja kapitalskih naložb dela na pamet. V SD so namreč od vlade pričakovali, da bodo v DZ sprejemali strategijo upravljanja kapitalskih naložb, iz katere bi bilo jasno razvidno, kaj bo s Telekomom in ostalimi infrastrukturnimi podjetji. Janša v odgovoru na te pomisleke vnovič ni izpustil priložnosti, da ne bi omenil, da prejšnja koalicija SDS ni dala možnosti usklajevanja zakonske ureditve o AUKN, pri čemer so bile celo vse njihove pripombe zavrnjene. Za razliko od tega početja, tako Janša, je vladna koalicija upoštevala enajst pomembnih pripomb (te je premier eno za drugo prebiral z lista), ki so jih dali k holdingu.

Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije (PS) Jani Möderndorfer je Janšo spomnil na koalicijsko zavezo, po kateri naj bi kadrovali izključno po sposobnosti in poštenju. Navedel je, da je vlada do danes opravila približno 200 kadrovskih menjav, da pa se lahko upravičeno sprašujejo, ali je pri teh šlo za nesposobnost ali nepoštenost. Poleg predvidenega števila odpuščenih v javnem sektorju ga je zanimalo, po kakšnih kriterijih se bo kadrovalo. Janšo je v odgovoru izrazil veselje, da v tej državi obstajajo svetle izjeme, kjer se ljudi kadruje po strokovnem prepričanju, kot je dodal, je eden takšnih primerov MOL, ki da je "super primer nepolitičnega in strokovnega kadrovanja". Obračunal je tudi z bivšo vlado in pojasnil, da se je odpuščalo predvsem v gospodarstvu, medtem ko se je v javnem sektorju dodatno zaposlovalo. Po Möderndorferjevi zahtevi za razpravo, do katere bi moralo po njegovem prepričanju priti zaradi premierjevih nezadovoljivih odgovorih, je prišel na vrsto še koalicijski poslanec, tokrat Matej Tonin iz najmanjše vladne stranke NSi.

Ta ni skoparil s pohvalami vladnim  "izjemnim naporom" pri reševanju trenutne situacije, kljub temu pa je želel od Janše izvedeti, katerim infrastrukturnim projektom bo vlada namenila posebno pozornost. Po besedah Janše je največja prioriteta – glede na slabe finančne napovedi – črpanje iz evropskih sredstev. Ob tem je MOL pozval, naj zniža komunalni prispevek in investitorju Emonike vendarle omogoči dokončanje projekta, da bo Ljubljana končno dobila spodobno železniško postajo in ne objekta iz časov Avstro-Ogrske.

Ob prehodu na naslednjo točko dnevnega reda, tretji obravnavi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, je sledil zaplet. Predsednik DZ Gregor Virant je namreč predlagal, naj vsak prijavljeni razpravljalec o amandmaju razpravlja le enkrat. Ogorčeno se je oglasil Veber, ki je poudaril, da poslanci amandmajev še sploh nimajo na mizi kljub dogovoru, po katerem bi jih morali imeti že v ponedeljek. Poleg tega je bil mnenja, da se mora do njih sprva opredeliti matično telo. Po posvetu vodij poslanskih skupin so poslanci amandmaje naposled prejeli, Virant je umaknil predlog o omejevanju razprave, Vebrov predlog pa dal na glasovanje. Koalicija ga je gladko povozila, ker pa so bili amandmaji v nasprotju z dogovorom vloženi šele danes, pa je predsednik DZ koalicijskim in opozicijskim poslancem dal čas za podrobnejšo obravnavo. Seja DZ, na kateri bodo poslanci obravnavali in predvidoma tudi glasovali o slabi banki, se tako nadaljuje jutri dopoldne.