Prvi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak kot madeže, ki so se nabrali na področju človekovih pravic v Sloveniji, vidi problem izbrisanih, dolgotrajnosti sodnih in upravnih postopkov, neenakosti dostopa do zdravstva in izobraževanja ter nespoštovanje pravic Romov in zaprtih oseb. Ocenjuje tudi, da obstaja "določen deficit" v civilni družbi, ko gre za človekove pravice. "Imamo močno civilno družbo, ko gre za obrambo pravic posameznih kategorij ljudi, ni pa močne civilne družbe, ko gre za spoštovanje človekovih pravic na splošno," je dejal.

V svetovnem merilu Bizjak kot posebej problematično vidi kršenje pravic v imenu varnosti, kot tudi kršitve človekovih pravic zaradi krize. "To, da človekove pravice stanejo, nima moči argumenta," je dejal ter opozoril na probleme azilantov, zaprtih in obdolženih v kazenskih postopkih.

Hanžek: Obe opciji izbrisane spravili v predal

Pritrdil mu je njegov naslednik Matjaž Hanžek, ki je podal tudi obratno logiko od razmišljanja, da človekove pravice stanejo. "Nespoštovanje človekovih pravic stane mnogo več od njihovega spoštovanja," je dejal, ob tem pa opozoril na problem izbrisanih. Povedal je tudi, da je bil na problem izbrisanih opozorjen že predsednik vlade Janez Drnovšek, vendar je zadevo "dal v predal". A ob tem je Hanžek dodal, da sta v času, ko je bil sam varuh, obe politični opciji pri tem ravnali enako.

Hanžek je danes ocenil tudi delo svojega predhodnika Bizjaka, in dejal, da je Bizjak vzpostavil zelo dober sistem dela, tako da je nato sam le "še gledal, kje se da kaj popraviti".

Čebašek - Travnikova: Ko sem opozarjala na revščino, so pravili, da pretiravam

Hanžkova naslednica, zdajšnja varuhinja Zdenka Čebašek - Travnik je povedala, da se je njen mandat začel v obdobju, ko je šlo Sloveniji dobro, že kmalu pa je zaznala določene spremembe, to je, da "v našo deželo koraka revščina": "Zato sem že leta 2008 opozarja, da bo morala Slovenija vzpostaviti mehanizme, ki bodo koristili revnim, vendar so se odzivi takratne in naslednjih oblasti glasili, da pretiravam." Pri tem je dodala, da bi bilo danes drugače, če bi se takrat usedli skupaj in poiskali rešitve.

Neizkoriščen potencial pri izboljšanju varovanja človekovih pravic danes Čebašek - Travnikova vidi predvsem v zvezi med varuhom, vlado in parlamentom. "Ta krog ostaja praktično neizkoriščen, čeprav imamo vzpostavljene mehanizme, po katerih bi to lahko delovalo," je opozorila.

Bavcon: Problem tudi omalovaževanje varuha človekovih pravic

Okrogle mize se je udeležil tudi nekdanji predsednik leta 1988 ustanovljenega sveta za varstvo človekovih pravic Ljubo Bavcon, pri tem pa kot enega izmed problemov pri spoštovanju človekovih pravic danes izpostavil omalovaževanje varuha človekovih pravic kot institucije s strani "vseh oblasti, od osamosvojitve naprej". Podpredsednik društva, ki je pripravilo okroglo mizo, Rudi Kocjančič pa je kot problem pri spoštovanju človekovih pravic izpostavil nezadostno pluralnost medijev.

So pa udeleženci okrogle mize danes izpostavili tudi napredek na nekaterih področjih, denimo pravici do sojenja v razumnem roku, kjer so skupaj ugotovili, da se stanje na tem področju izboljšuje.