Morda zaradi sonca, ki je peklo, kot da je poletje, modrine kristalno čistega morja, devetih zborov, ki so peli partizanske pesmi ali odsotnosti članov vlade, je prireditev izzvenela radoživo in neproblematično. Nekaj tisoč ljudi se je na koprskem pomolu zares veselilo, ker je 15. septembra leta 1945 stopila v veljavo na začetku leta podpisana pariška mirovna pogodba. S tem je bila na zahodni meji Slovenije vojna med Italijo in Jugoslavijo končana. To je bil tudi zadnji dan, ko se je še bilo mogoče odločiti za življenje na eni ali drugi strani meje. V tem letu je prišlo do velike selitve Italijanov v Trst in Slovencev v Novo Gorico.
Govorci na odru so se eden za drugim trudili ponavljati, da se je ta vojna takrat zares končala. Večina slovenskega ozemlja je pripadlo Jugoslaviji, ker je bila med drugo svetovno vojno med državami zmagovalkami. 15. septembra so v Kopru praznovali obletnico zmage nad fašizmom dvajsetih let prejšnjega stoletja.
Na veliko olajšanje publike so to počeli brez revanšizma. Večkrat je bilo slišati razumevanje za čustva pripadnikov italijanske manjšine in vseh drugih, ki so plačali visoko ceno za dvajset let fašizma. Nad vsem pa je prevladovalo veselje, ker je na Primorskem tista vojna vojna končana, zmaga pa neproblematična. Populistični koprski župan Boris Popovič in državniško zapeti predsednik republike Danilo Türk sta z istega odra izzvenela presenetljivo ubrano.
