Slednje samo po sebi ni sporno, odpira pa sivo cono možnega konflikta interesov med upravitelji, ki vodijo insolvenčne postopke, in sodniki, ki bi jim morali gledati pod prste. Po podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Dnevnika, je namreč sodnica Volkova v dveh stečajnih postopkih nezakonito odmerila visoki nagradi upraviteljema Mojci Breznik in Igorju Bončini, s katerima – kot dokazuje več fotografij, s katerimi razpolagamo – prijateljuje tudi zasebno. Ljubljansko okrožno sodišče medtem Volkovi, tako kot še nekaterim drugim sodnikom, med drugim Jelki Rozman in Gregorju Collautiju, že nekaj časa ne dodeljuje novih stečajev, pri čemer uradni razlogi za to še niso znani.
Kriminaliste bi lahko zanimala najmanj dva stečajna postopka, in sicer v primeru podjetja Citrus, ki je bil dodeljen Breznikovi, in podjetja S-Trade, ki ga je vodil Bončina.
Sodnica je Breznikovi leta 2009 odmerila za kar 157.000 evrov nadomestil, Bončini pa je Volkova letos spomladi potrdila dobrih 35.400 evrov nadomestila za unovčenje stečajne mase. Pri tem je ključni podatek, da je oba sklepa višje sodišče razveljavilo: prvega zaradi »nepravilne uporabe določb materialnega prava«, drugega pa zaradi neustrezne obrazložitve.
Da je šla sodnica Volkova pri odmeri obeh nagrad upraviteljema precej na roke, je razvidno prav iz sklepov višjega sodišča. V primeru Citrusa je tako nagrado odmerila na napačni pravni podlagi. Natančneje, odmerila jo je po pravilniku o tarifi za odmero nagrade upraviteljem, ki ga je oktobra 2008 sprejelo ministrstvo za pravosodje v času Lovra Šturma, čeprav bi morala po oceni višjega sodišča upoštevati prej veljavno odredbo o merilih za določanje nagrad. Stečaj Citrusa se je namreč začel že pred oktobrom 2008, natančneje januarja 2005. Razlika med pravilnikom in odredbo je pomembno vplivala na višino nagrad. Medtem ko je stara odredba zgornjo mejo za skupno vsoto nadomestil v stečaju postavila pri 50.000 evrih, je Šturmov pravilnik to odpravil.
Pri tem je Breznikovi uspelo prehiteti tudi Šturmovega naslednika Aleša Zalarja, ki je sredi julija najvišjo dovoljeno vsoto nadomestil v posameznih stečajih ponovno omejil na 87.500 evrov. Sodnica Volkova, ki ji je višje sodišče očitalo tudi »kršitev načela prepovedi retroaktivnosti predpisov«, je namreč le slab mesec dni prej hkrati potrdila kar tri sklepe o nadomestilih za delo v stečaju Citrusa: za izdelavo otvoritvenega poročila, preizkus terjatev in unovčenje stečajne mase.
Velikodušne nagrade
Tudi sicer v javno dostopnih podatkih o stečaju Citrusa ni mogoče najti sledi o kakšnih neskladjih med sodnico in upraviteljico. Ravno nasprotno, Volkova je tako Breznikovi bolj ali manj vedno potrjevala predlagane stroške postopka. Teh se je v sedmih letih stečaja nabralo za več kot 350.000 evrov, kar pomeni, da je njihova vsota že krepko presegla desetino unovčene stečajne mase Citrusa. Samo za računovodske in administrativne storitve je Breznikova ob soglasju Volkove skupaj porabila dobrih 62.500 evrov. Obenem je soglašala tudi s predlogi upraviteljice za prodajo premoženja Citrusa v tujini, pri čemer izstopa prodaja 46-odstotnega deleža v bosanski družbi Agrokrajina, ki ga je po naših podatkih pred leti kupilo eno od podjetij stečajnega upravitelja Braneta Goršeta. Gorše in Breznikova sedita skupaj tudi v nadzornem svetu Agrokrajine.
Sklep o nagradi, ki ga ni bilo mogoče preizkusiti
Precej podobna je zgodba tudi v primeru stečaja družbe S-Trade, ki ga vodi Bončina. Aprila letos mu je tako Volkova odobrila tri nadomestila v skupni višini 35.400 evrov (z DDV). A njen sklep je zmotil Davčni urad Kočevje, ki ga je prek državnega pravobranilstva uspešno izpodbil na višjem sodišču. Utemeljitev: sodnica Volkova je Bončini enega od nadomestil – za unovčenje in razdelitev stečajne mase – odmerila, ne da bi pri tem upravitelj razkril, kolikšna je posebna stečajna masa S-Trade. »Sodišče prve stopnje bo moralo sklep o spornem delu nadomestila (ta je predstavljal veliko večino odmerjene vsote, op. a.) obrazložiti, tako da ga bo mogoče preizkusiti,« je zapisalo višje sodišče.
Da je v stečaju S-Trade še posebej pomembna jasna razmejitev javnih in zasebnih stikov med upraviteljem in sodnico, ki sicer sami po sebi niso sporni, kaže dejstvo, da je eden od upnikov, državni Zavod za blagovne rezerve, Bončino večkrat opozarjal, da družba vlaga »dvomljive odškodninske zahtevke, ki ji zaradi plačevanja odvetnikov povzročajo nepotrebne stroške«. Upravitelj je sicer zavodu pojasnil, da novih stroškov iz mase pri omenjenih postopkih ne bo, ker so ti v celoti nastali že pred stečajem.
