Kot je dejal preko video povezave iz Tampereja na Finskem, bi Zagožen lahko prejel denar za svojo posredniško vlogo pri predstavitvi kooperacijskega podjetja Rotis v Sloveniji. "Če je bilo to tako, je bilo zame ok. Pri sprejemanju odločitve ga ni bilo zraven, ni bil javni uslužbenec in ni bil politik. Ni šlo za podkupovanje," je dejal Niittynen, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

S tem je Niittynen odgovoril na vprašanje tožilca Volkerta Sackmanna, zakaj je predstavnik Patrie na Dunaju Hans-Wolfgang Riedl ob sklicevanju na Zagožna zahteval čimprejšnje nakazilo provizije zanj. Patria je namreč Riedlu obljubila 7,5 odstotka provizije od vrednosti pogodbe in glede na navedbe iz obtožnice naj bi 900.000 evrov šlo naprej v Slovenijo k tedaj vladajoči stranki SDS.

Pri podkupovanju naj bi svojo vlogo odigral tudi podjetnik slovenskega rodu Walter Wolf. Slednji je sicer v sredo na sodišču na Dunaju zatrdil, da Zagožna pozna že vrsto let in da mu ga ne bi bilo treba podkupovati.

Zagožen sicer velja za ključno osebo v aferi glede 280 milijonov evrov težke nabave finskih osemkolesnikov v Sloveniji. Poskrbel naj bi, da bi posel dobila Patria, ta pa naj bi v zameno za kooperanta v Sloveniji izbrala Rotis, ki je bil blizu SDS. Kriminalisti so na računalniku Rotisovega direktorja Ivana Črnkoviča našli tudi načrt, kako naj bi se delil denar med njim, Zagožnom, generalom Tonetom Krkovičem in "stranko".

Niittynen je pojasnil, da je bila odločitev Patrie za Rotis politična. Kot je dejal, je bilo zanje pomembno, da imajo pri tem velikem poslu tudi podporo politike. "Če na vladni ravni obstaja konsenz, potem je to dobra stvar za nas. Vedeli smo, da je v Sloveniji močna povezanost med podjetji in politiko, močnejša kot je na Finskem," je poudaril.

Potrdil je tudi, da si je podjetje prizadevalo za pogovor z Janšo. "Če bi dobili OK od Janše, potem bi bilo to nekaj pozitivnega," je dejal, kot poroča APA.

O interni predstavitvi na Patrii, po kateri naj bi bili za Janšo rezervirani trije odstotki, je Niittynen pojasnil, da so verjeli, da je v Sloveniji legalno, če podjetja namenijo določeno dotacijo političnim strankam. A potem so se odločili v nasprotju s tem načrtom in so se držali pogodbe z Riedlom, je pojasnil.

Pri tem je dodal, da so v poslu s prodajo oklepnikov Hrvaški, ki je tekel vzporedno s slovenskim, prišle zahteve po podkupninah, kar so pri Patrii zavrnili.

Bolj nejasen je bil glede elektronskih pisem, ki sta si jih izmenjevala z Riedlom. Glede sporočila, po katerem naj bi Zagožen in "J" - domnevno premier Janša - nadzorovala proces, je Niittynen dejal, da lahko le ugiba, kaj mu je želel Riedl povedati. Enako ni vedel povedati, kaj naj bi Riedl mislil s "podporniki v Sloveniji". Pri tem ga je tožilec vprašal, če je potem sploh razumel kako sporočilo, ki mu ga je poslal Riedl.

Je pa Niittynen pojasnil, da ga je Riedl obveščal z notranjimi informacijami konkurenčnega podjetja Steyr, ki si je prav tako prizadevalo pridobiti posel z oklepniki v Sloveniji. Vendar je bil posel v Sloveniji transparenten in so že tako lahko dobili osnovne podatke konkurentov, je dejal.

Sojenje na Dunaju se bo nadaljevalo v začetku novembra, ko naj bi zaslišali tudi priče iz Slovenije. Med njimi naj bi bil tudi slovenski premier Janša. Sodnica Marion Zöllner je za video povezavo z Ljubljano že rezervirala teden med 5. in 9. novembrom, še poroča APA.

Po razdrtju pogodbe o nakupu patrij slovenska podjetja od finskih terjajo dolg

Po prekinitvi pogodbe med Morsom ter podjetjema Rotis in Patria glede nakupa osemkolesnikov nekaj slovenskih podjetij od finskih terja dolg, piše Delo. Podjetja so sodelovala v sklopu protidobav, zaradi stečaja finskih podjetij pa ostajajo neplačani računi. Na Morsu pojasnjujejo, da sami neposrednih obveznosti v zvezi z neplačanimi računi nimajo.

Slovenska podjetja Apertum, Cim-projekt in Kolpa-invest so po podpisu omenjene pogodbe za osemkolesne oklepnike v letih 2008 in 2009 v sklopu protidobav sodelovala z dvema finskima podjetjema, Jonmeri yachts Oy in Hermann's design Oy. Ker sta se podjetji znašli v stečaju, slovenskim podjetjem dolgujeta več kot pol milijona evrov, poroča Delo.

Ministrstvo je bilo seznanjeno z dolgovi finskih družb do slovenskih podjetij

Po njihovih navedbah se finska Patria sprva ni strinjala s predlogom, da bi poplačilo dolga dosegli s prenosom terjatev družb upnic na Patrio, v nadaljevanju pa bi ga poskušali povrniti v stečajnem postopku proti finskima dolžnikoma. Pozneje pa je vendarle privolila, a s količnikom 1:50. To pomeni, da bi finski orožar za skupno finančno poplačilo nekaj manj kot 515.000 evrov dolga zahteval priznanje izpolnitve protidobav v višini 25 milijonov evrov, pojasnjuje časnik.

Ministrstvo za obrambo (Mors) je po poročanju Dela pod tedanjim vodstvom Ljubice Jelušič lani poleti Patrio v okviru pogajanj za reprogramiranje oklepniške pogodbe pozvalo, naj poišče rešitev za slovenska podjetja, in pojasnilo, da slovenski predpisi večjega količnika od sedem ne dovoljujejo.

Sedanji minister Aleš Hojs pa je na vprašanje Dela, kako finski dolg slovenskim podjetjem vpliva na prekinitev pogodbe in kakšna so ministrova prizadevanja za poplačila dolga, odgovoril, da je bilo ministrstvo z dolgovi finskih družb do slovenskih podjetij seznanjeno in da si je ministrstvo aktivno prizadevalo, da bi ta problem rešili.

Zaradi nejasnih okoliščin glede prekinitve pogodbe že napovedali sklic seje odbora za obrambo

Vendar pa "niti iz pogodbe o nakupu oklepnikov niti iz sporazuma o protidobavah in vključenosti slovenske industrije v proizvodnji pehotnih bojnih vozil 8 x 8 ne izhajajo nobene neposredne obveznosti ministrstva" v zvezi s protidobavami in z neplačanimi računi konkretnim slovenskim družbam, so za Delo pojasnili na Morsu. Po njihovih navedbah enako velja tudi za Rotis plus in Patrio. "Ker sta bila na Finskem zoper omenjeni družbi uvedena stečajna postopka, predvidevamo, da so slovenske družbe poplačilo svojih terjatev uveljavljale v teh postopkih," so pojasnili.

Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Franc Jurša (Desus) je po poročanju Dela zaradi nejasnih okoliščin, ki so pripeljale do prekinitve pogodbe, že napovedal sklic seje odbora, ki bo v prvih dneh oktobra. Jurša je prepričan, da bi ga moral minister kot predsednika omenjenega odbora o vsebini in okoliščinah podpisa sporazuma o ureditvi razmerij glede nakupa osemkolesnih oklepnikov seznaniti pred podpisom. Za časnik je napovedal tudi, da bodo poslanci na seji odbora ministra izprašali tudi povračilih slovenskim podjetjem.