Hrvaška in nemška zbornica imata namreč obvezno članstvo, medtem ko je pri nas ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo novelo obrtnega zakona, ki predvideva prehod na prostovoljno članstvo.
Kot je uvodoma pojasnil Pavlinjek, si želijo, da bi OZS in ministrstvo glede ureditve zborničnega sistema v prihodnje našla ustrezno rešitev.
Spomnil je na referendum, ki ga je aprila izvedla zbornica in na katerem se je večina izrekla za prostovoljno članstvo. Člani, ki so podprli prostovoljno članstvo, predstavljale dobrih 12 odstotkov vseh članov OZS, je dodal. "To težko kroji usodo obrtništva v naprej," je dejal in obžaloval odločitev.
Po Pavlinjekovih besedah je sicer novela obrtnega zakona zaobjela vse njihove pobude, predlog pa ni tako "krut", kot so mislili najprej. "Menimo, da bi del obrtnikov moral ostati vsaj delno z minimalno članarino v članstvu," je dejal in dodal, da je teh "klasičnih" obrtnikov na t.i. listi A okoli 30.000.
Glavni razkorak pri vprašanju obveznega članstva
Glede prostovoljnega članstva so mnenja po njegovih pojasnilih deljena tudi v vladi. Nekatere koalicijske stranke namreč OZS pri obveznem članstvu podpirajo, nekaj pa si jih želijo prepričati. "Upamo, da bo šla ta zadeva v času sprejemanja zakona na našo roko," je še povedal Pavlinjek.
Po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Uroša Rožiča glavni razkorak pri noveli obrtnega zakona predstavlja pogled na obvezno članstvo. Ideja o prostovoljnem članstvu po njegovih pojasnilih izvira iz referenduma OZS, država pa zbornice ni spodbujala k izvedbi referenduma.
Na ministrstvu so prepričani, da niti po odpravi obveznega članstva ne bo množičnega izstopanja iz OZS. Ne želijo si, da OZS razpade na več zbornic, da se premoženje razdeli, temveč si želijo, da ostane enovita tudi v prihodnje.
"Ministrstvo ima polno zaupanje v OZS. Želi si, da se tudi nadaljnje zastopanje interesov obrtnikov in izvajanje javnih pooblastil izvaja v korist sistema. Prepričani smo, da sama oblika članstva pri tem ne bi imela nekega vpliva," je še dejal Rožič.
Heinrich: Povsod velja, da potrebujemo močno malo gospodarstvo
Heinrich, ki je orisal zbornični sistem v Nemčiji, je prepričan, da lahko veliko število članov in močna članarina samo pripomorejo k stabilni strukturi zbornice. Nobena od večjih strank v Nemčiji se ne dotika urejenosti obveznega članstva, ker se zaveda pomena tega. Politika je namreč spoznala, da bi odprava obveznega članstva predstavljala ne le slabost za članstvo, temveč za gospodarstvo v celoti.
"Moto, ki velja v Nemčiji, je, da potrebujemo močne obrtne zbornice, zato se obveznega članstva ne dotikamo. V vsaki državi je kaj urejeno po svoje, toda nekaj je enako vsem - to je, da potrebujemo močno malo gospodarstvo," je še poudaril Heinrich.
Tako Pavlinjek kot Heinrich sta za primer navedla Madžarsko. Ta je namreč nekoč imela obvezno članstvo, nato je prešla na prostovoljno, zdaj pa znova razmišlja o obveznem. "Če se nek sistem nekoč zruši, ga je nato težko postaviti na noge," je ocenil predsednik bavarske zbornice.
Predsednik odbora DZ za gospodarstvo Matjaž Han (SD) je pozval politiko, naj "ustavi konje" in se pogovori o tej problematiki, saj OZS kot inštitucija po ukinitvi obveznega članstva po njegovi oceni ne bo nikdar več takšna kot zdaj.
