Dobrih pet odstotkov jih je bilo brezposelnih v občinah Idrija in Gorenja Vas - Poljane. Župan slednje Milan Čadež pravi, da je za ta del Idrijsko-Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja že sama narava poskrbela, da so tu delavci pridni, marljivi in zanesljivi. "Naši delavci so cenjeni," pravi župan, a z grenkim priokusom dodaja, da še vseeno preveč ljudi zjutraj odhaja na delo drugam. Čeprav je danes vprašanje o vrabcu v roki in golobu na strehi nesmiselno, pa nekoliko grenak priokus visoki zaposlenosti pušča pogled na plačilne liste zaposlenih. S povprečno plačo zaposlena v Cerknem in Žireh zaslužita kar 250 evrov manj kot povprečen Slovenec.
Lokalno okolje naredi veliko, lahko pa bi še več
Pet največjih družb s tega konca, Eta Cerkno, Kolektor, M Sora, Kladivar in Marmor Hotavlje (podatki za Hidrio še niso javno objavljeni) je lani skupaj ustvarilo skoraj 21 milijonov evrov dobička, vse so poslovale pozitivno. Mnogi so se znašli sami. Štefka Kejžar v Gorenjih Novakih v krušni peči peče kruh. Sicer bi bila najverjetneje brez dela. Na kmetiji Pr' Kendu v Idrijskih Krnicah so se lotili sirarstva. V družbi Mapro v Žireh izdelujejo hidravlične cilindre. Imajo 25 zaposlenih in se letos potegujejo za Dnevnikovo gazelo. "Leta 1992 smo začeli v očetovi leseni garaži," pripoveduje direktor družinskega podjetja Božo Plesec. Lani so po manjšem padcu leta 2010 zabeležili svoje najboljše leto in ga zaključili s skoraj pol milijona evrov dobička. Iz pogovora z njim je razbrati, da bi lahko lokalno okolje za gospodarstvo naredilo še kaj več. Da so njihova sredstva za gospodarstvo zgolj kaplja v morje, priznavajo tudi župani.
Zaradi nizke brezposelnosti je težko dobiti delavca
V družbi Mapro na leto podelijo vsaj eno štipendijo, saj ugotavljajo, da si bodo morali kadre vzgojiti sami. "Posledica nizke brezposelnosti je tudi to, da težko dobiš delavca. Objavljenih imamo kar nekaj razpisov, a je odziv slab. Zagotovo je to tudi posledica tega, da ljudje v mestih iščejo boljši standard in višje plače," pravi Plesec. Število štipendij preseneča tudi v Idriji. Šest delodajalcev jih bo letos podelilo 105, veliko večino od 147 v celi severnoprimorski regiji. Iz povprečja štrli tudi idrijski dom upokojencev. Po zaslugi domačega gospodarstva so nov dom, ki bo dokončan to leto, prvi v Sloveniji zgradili v obliki javno-zasebnega partnerstva. Veliko podpore na občinah imajo kmetje, zanje organizirano pripravljajo tržne dni in izobraževanja. Sedaj se zanje v okviru socialnega podjetništva odpira še pravična trgovina. Podjetja sama na razpisih, večinoma povezanih z inovativnostjo, v zadnjih letih v dolino in hribe prinašajo praviloma velika sredstva. V dolini Kopačnice pa je po besedah župana Čadeža vedno bolj živa ideja o termah.
V Kolektor Kolingu, lanski primorsko-notranjski gazeli, ki še kljubuje krizi v gradbeništvu, so se obdržali, ker imajo lasten inženiring in lastno proizvodnjo inštalacij. Lani so imeli 39 milijonov evrov prometa, letos bo ta za tretjino manjši. "Letošnje leto bomo še preživeli, prihodnje leto tudi, potem pa bo treba odpuščati. Iz kolektiva bodo morali predvsem tisti, katerih delovna vnema ni na ravni zahtevane," pravi direktor Tine Vadnal, kajti boljših časov po njegovem ni pričakovati vsaj še pet let.
Uspeh je kombinacija dejavnikov
Jožica Lazar, direktorica Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije meni, da je k uspehu teh krajev prispevala kombinacija dejavnikov. Malce naključja, malo dolgoletne industrijske tradicije in navajenosti ljudi na delo, malce vztrajnih in razvojno naravnanih malih podjetnikov ter lokalne skupnosti, ki ima posluh do podeželja. Preostali sogovorniki omenjajo tudi to, da so vodilni možje podjetja vodili pametno in gospodarno. A po drugi strani jih razvitost tepe. Predvsem pri razpisih za javna sredstva.
Da ima statistika tudi drugo plat, opozori tudi cerkljanski župan Miran Ciglič. "Ker spadamo v razvitejšo Goriško statistično regijo, na razpisih odletimo, že avtomatično ne dobimo dovolj točk. Ker imajo naši občani nizke plače, so tudi prispevki v državno blagajno manjši, nižje so dohodnine in na koncu tudi naš občinski proračun," pojasnjuje.
Še vedno s trebuhom za kruhom
Ciglič se kljub županovanju občini z najnižjo stopnjo brezposelnosti boji. Boji se bežanja mladih in njihovega odhajanja s trebuhom za kruhom. V njihovi občini skorajda nimajo zaposlenih v javnem sektorju, družboslovni poklici nimajo delovnih mest. "Odhaja nam intelektualni potencial," pravi in zato še toliko bolj težko čaka uresničitve obnove 4. razvojne osi, ceste med Robičem in Ljubljano ter Cerknim in Gorenjsko, ki bi mladim odprla hitrejšo pot do službe v Ljubljani, Škofji Loki in Kranju in jim omogočila, da bi se popoldne lahko vračali domov. In domači občini še naprej dajali status tiste z najnižjo stopnjo brezposelnosti. Pa tudi lažje reševali probleme brezposelnosti, če bi se zalomilo tudi tukaj. "Če pade samo ena od tovarn, bi bila to velika katastrofa," pravi Lazarjeva.
