Po besedah predstavnika Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije bo nadaljnje usklajevanje glede delovnopravne zakonodaje odvisno prav od poteka dogajanja na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

Socialni partnerji se doslej niso usklajevali še niti o izhodiščih za reformo trga dela

"Tam se bo treba dogovoriti, kako delati naprej in kakšen je odnos predloga, ki ga bo ministrstvo predstavilo - vladno gradivo trenutno še ni dostopno - v razmerju do socialnega sporazuma," je opozoril Počivavšek. Kot je tudi izpostavil, se socialni partnerji doslej niso usklajevali še niti o izhodiščih za reformo trga dela.

Od prvega popočitniškega zasedanja predstavnikov vlade, delodajalcev in delojemalcev, na katerega gredo slednji po Počivavškovih besedah usklajeni, pričakujejo predvsem dogovor, kako se lotiti pogajanj o reformi, v nadaljevanju pa spoštovanje tega dogovora.

Sindikalna stran si želi tudi dovolj časa, tako da bo mogoče vladne predloge strokovno pogledati in argumentirati, in izpolnitve zaveze, da bo reforma sprejeta s soglasjem socialnih partnerjev.

Odprava segmentacije na trgu dela

Ena bistvenih usmeritev reforme trga dela je sicer po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka odprava segmentacije na trgu dela. Minister je minuli teden povedal, da želi vlada z reformo okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja pogodb za določen čas.

Še več je rešitev pri odpravninah, odpovednih rokih, tudi pri pravici za prejemanje nadomestil za brezposelne, je omenil. Novost v predlogu pa je tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje.

Najtrši oreh pa bo, kot kaže, vprašanje odprave plačanega odmora za malico. Sindikati namreč ostro nasprotujejo predlogu, da se 30-minutni odmor za malico ne bi več všteval v delovni čas. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so že napovedali, da bodo to pravico branili z vsemi sredstvi. Nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj naj bi to plače nekaterih znižalo za 15 do 20 odstotkov.

Predsestvo GZS zaskrbljeno

Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije je medtem izrazilo zaskrbljenost, da izhodišča reforme ne dajejo zagotovila, da bo nova zakonodaja uresničila zahteve delodajalcev po večji prožnosti trga dela, zmanjševanju stroškov dela in zmanjševanju administrativnih bremen.

Socialnih partnerjev sicer v prihodnjem obdobju ne čakajo le pogajanja o reformi trga dela, pač pa tudi o reformi pokojninskega sistema. Generalni sekretar Pergama je dejal, da se tudi o tej danes predstavniki sindikatov vsebinsko niso pogovarjali, da pa so znova ugotovili, da gre za eno od poglavij, ki v okviru socialnega sporazuma "sploh še ni bilo niti načeto".

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je pred dnevi poudaril, da politiki idejo socialnega sporazuma podcenjujejo. Po njegovih besedah ta dokument predstavlja usklajeno idejo politike, delodajalcev, sindikatov in še koga o razvojnih ciljih oz. o tem, kako naprej.

"Če bi se poenotili in dosegli kompromise, ki so nujni, bi bilo to pomembno sporočilo tej nesrečni Evropi in kapitalu, da smo se v Sloveniji o nekaterih stvareh sporazumeli," verjame prvi mož ZSSS.

Skladno s tem je bil kritičen do tega, da politiki idejo dokumenta "prehitevajo po levi in po desni". Pri tem je izpostavil prav reformo pokojninskega sistema.

"Politiki, ki vodijo to državo, so še pred dvema, tremi meseci govorili, da bo to tema za naslednje leto, da se bomo letos spoprijeli s trgom dela. Zdaj, ko je prišlo do blokade fiskalnega pravila in še do česa drugega, pa se dramatično postavlja v ospredje pokojninski sistem," je bil oster.