Kot je dejal povezovalec programa Tone Ftičar, je dogovor med dvema totalitarnima sistemoma, nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, 23. avgusta 1939 za seboj pustil krvavo sled. Ravno nacizem in komunizem v 20. stoletju sta bila namreč "odgovorna za milijone zaprtih, preganjanih in ubitih".

Uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku kot lokacija za slovesnost ni izbran naključno, je še dejal Ftičar, saj so njegovi zidovi "nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja 20. stoletja".

Osrednji govornik na nocojšnji proslavi je bil profesor Janez Juhant, ki je med drugim poudaril, da evropski dan spomina ni namenjen le spominu, ampak "urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi". "Resnico bomo spoznali, če si bomo lahko pogledali v obraz ter se pogovorili in dogovorili o svoji preteklosti, da bi lahko z upanjem zrli v prihodnost in omogočili mladim, da živijo in preživijo," je povedal.

Kamniški župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je malo držav na svetu, kjer se mora tako majhen narod skozi vsa stoletja "krepko boriti za svoj obstoj". Zadnje dejanje tega je bilo po njegovem mnenju leta 1991, "ko smo dosegli svojo državo, ki pa bo uspešna takrat, ko bomo dosegli, da se noben totalitarizem nikoli več ne bo ponovil", je še povedal.

Direktorica organizatorja proslave, Študijskega centra za narodno spravo, Andreja Valič Zver pa je poudarila, da je bistvo totalitarizma nespoštovanje človekovega dostojanstva. "Naj takšno spominjanje na temne plati naše zgodovine pripomore k dvigu kulture, strpnosti, sočutja in spoštovanja med ljudmi," je še dejala.

Po mnenju predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika mora slovenska družba doseči soglasje, "kako zdraviti rane preteklosti, ki nas vedno znova bolijo" in tudi, kako presegati delitve, ki "nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost".

Zbrane sta nagovorila še predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok Janez Žmavc in predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Leon Janežič. Kot je prepričan Žmavc, si vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov želijo pravično obravnavo vseh dogajanj ter dejanj posameznikov in organizacij.

Prisotni so si ob koncu lahko ogledali še krajši dokumentarni film o usodi prisilnih mobilizirancev z naslovom Vojakovo pismo, v video nagovoru pa sta prisotne pozdravila tudi evropski poslanec Tunne Kelam ter predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, minister za obrambo Aleš Hojs, minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in evropski poslanec ter predsedniški kandidat Milan Zver.

V Sloveniji in Evropi smo omenjeni dan spomina, ki ga sicer obeležujemo 23. avgusta, prvič obeležili leta 2009, ko je aprila Evropski parlament z resolucijo pozval k njegovi razglasitvi, slovenska vlada pa je temu pozivu sledila šele letos.