Ali se strinjate z vpisom fiskalnega pravila v ustavo?
Vsekakor se ne strinjam z vpisom fiskalnega pravila v ustavo, ker je to izgovor za nesposobno oblast. Oblast mora znati načrtovati svojo gospodarsko-družbeno politiko. Vpis fiskalnega pravila v ustavo ali zakone je približno tako kot pijanec, ki bi se rad rešil svoje zasvojenosti, zato pijačo zaklene v omaro in ključ nese k sosedu. Nevarnost zapisa fiskalnega pravila v ustavo je ta, da bodo kasneje dejali, da banke potrebujejo denar, ker pa se ne bomo smeli zadolževati, bodo začeli jemati ljudem: z zniževanjem socialne države, plač, pokojnin. Treba je imeti gospodarsko politiko, ki bi jo morali imeti že od leta 2004 oziroma od 2005 naprej, ko se je začela Slovenija hudo zadolževati.
Zelo dobro se spomnim, da sem leta 2005 na neki tiskovni konferenci opozoril takratno vlado, da bo prišlo do katastrofe, če bodo usmerjeni le na gospodarsko rast. Takrat sem povedal, da razvoj države, ki temelji zgolj na veliki gospodarski rasti, brez načrta kako takšno rast doseči in kako rezultate rasti izkoristiti, vodi v katastrofo. Ni enako ali gospodarska rast temelji na znanju, boljšem delu in razvoju ali pa na zadolževanju. Dolgove je nekoč treba plačati. Namesto, da bi me poslušali ali pa vsaj polemizirali z menoj, so v takratni SDS sklicali posebno tiskovno konferenco, na kateri so me napadli, da sem proti razvoju, ker nasprotujem gospodarski rasti. Gospodarski rasti nisem nasprotoval, opozarjal sem le na to, kako bodo rast dosegli. Zadolžili smo se za nekaj 10 milijard in zdaj jih želijo odplačati tako, da jemljejo ljudem.
Ali zapis fiskalnega pravila v ustavo pomeni tudi, da zaradi omejenega zadolževanja ne bodo mogli izpeljati določenih referendumov?
Nisem pravnik, da bi to natančno vedel, a kakor poznam slovensko politiko, vsako stvar zlorabi. Poleg tega pa vpis fiskalnega pravila v ustavo zahtevajo tiste stranke, ki so se ves čas nanjo požvižgale. Stranke, ki zahtevajo vpis fiskalnega pravila v ustavo deset let niso spoštovale odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih. Za njih je ustava brezvezen papir. Ko je potrebujejo, se bodo nanjo sklicevale, ko je ne potrebujejo, se bodo z nespoštovanjem odločb ustavnega sodišča celo hvalile.
Bolje bi bilo, če vzpostavijo dobro okoljsko-socialno gospodarsko politiko, vpisa fiskalnega pravila pa potem ne bomo več potrebovali.
Se potem ne strinjate niti z zakonom?
Ne vidim razloga, zakaj bi ga sprejeli.
Kakšna bi bila dobra družbeno-socialna gospodarska politika?
Odpiranje novih delovnih mest, zadovoljevanje potreb ljudi.
Toda ali niso pri novih delovnih mestih bolj krivi delodajalci kot ljudje?
Zakaj pa delodajalci? Saj je država tudi lahko delodajalec.
Zato ker vedno najdejo luknje v zakonih.
Kakšne potrebe ima zdaj postmoderna družba? Imajo potrebo po desetih stolih ali po varni starosti? Če bi se hoteli zgledovati po Danski in v zdravstvu ter socialnem varstvu povečati odstotek zaposlenih, bi morali odpreti 120 tisoč delovnih mest. Ni treba, da jih zaposlimo toliko kot na Danskem, lahko jih zaposlimo zgolj četrtino, pa je to že 30 tisoč zaposlenih.
Postajamo postmoderna družba, zato je gospodarsko rast temeljiti na novih tovarnah, proizvodih in materialnih dobrinah, ki jih nihče ne rabi, metanje denarja skozi okno. V Sloveniji denar ni težava, saj 700 milijonov redno roma v davčne oaze. Težava so proizvodi. Zdaj so najpomembnejši tisti, ki zadovoljujejo potrebe ljudi: znanje, zdravje, varna starost in prosti čas. Tukaj je treba iskati nova delovna mesta, saj kapital v neprofitnih dejavnostih novih mest ne bo odpiral.
Ali ne bi to pomenilo povečanje javnega sektorja?
Zakaj pa bi bilo treba javni sektor zmanjšati, saj imamo enega izmed najmanjših v Evropi. Samo Bolgarija in Romunija imata manjša. Pri nas neprestano poudarjajo, da imamo prevelik javni sektor, nihče pa ne predstavi kriterijev, kako merijo javni sektor. Je merilo, če Janez Janša reče, da je 15 odstotkov ljudi preveč? Primerjati se moramo z drugimi evropskimi državami.
V Sloveniji velja zmešnjava, saj omenjajo javni sektor, ki sploh ni javni sektor. Če bi rekli, da je to vse tisto, kar se financira iz državnega proračuna, ne bi imeli prav. Veste, kdo je bil v Sloveniji najbolj financiran iz državnega proračuna? Zasebna gradbena podjetja, ki so šla v stečaj. Ta so dobila največ denarja in nas spravila v krizo, ne pa zdravstvo in šolstvo, kjer denar zdaj hočejo pobrati.
Če se hočemo primerjati s Francijo in Nemčijo, glede na to, da smo v času Pahorjeve vlade hotele vstopiti na nemško-francoski vlak, zdaj pa samo še na nemškega, moramo poudariti, da je šlo pred krizo v Sloveniji za javni sektor 42 odstotkov BDPja, v Franciji 52 odstotkov, v Nemčiji pa okoli 44 odstotkov.
V javnem sektorju so priložnosti za nova delovna mesta. V proizvodnji večjega števila stolov, miz in avtomobilov, ki jih nihče več ne kupi, ni rešitve. Tudi veliki infrastrukturni projekti so začasna rešitev. Kaj bo, ko bodo končani? Bomo začeli z novimi? Bomo gradili nove poslovne cone? Nazadnje bo pozidana cela Slovenija in ne bo več njiv, gozdov, zraka, vode …
Treba je razmišljati o novem konceptu. Slovenija je druga država v Evropi po pokritosti z gozdovi, neobdelane hlode pa izvažamo v Avstriji. V lesno-predelovalni industriji bi lahko ustvarili do 30 tisoč novih delovnih mest, a so tovarne zaprte in uničene. Toliko delovnih mest, kolikor smo jih v tej industriji izgubili, so jih Avstrijci odprli. Tudi kmetijstvo je pomembno, saj hrana postaja strateška surovina. Strokovnjaki, ki sodelujejo s TRS, so izračunali, da lahko v kmetijstvu odpremo 30 tisoč novih delovnih mest. Če bi odprli nove domove za ostarele, v katere bi zdaj lahko sprejeli 20 tisoč ljudi, je to 10 tisoč novih delovnih mest.
Vendar pa ta delovna mesta niso donosna.
Kako da ne?
Ker jih plačuje država.
Dom za ostarele plačuje tisti, ki je v njem.
Ampak pri temu se zaključi. Nič ni dobička.
Zakaj pa rabimo dobiček? Dobiček je zadovoljena potreba. Dobiček je zaposlen človek, ki plačuje prispevke. Drugi dobiček gre tako ali drugače v davčne oaze. Država ne rabi dobička. Dobiček je 10 tisoč ljudi zaposlenih.
Zakaj bi morali ustvarjati dobiček za kapitaliste.
Da smo konkurenčni.
Zakaj bi bili konkurenčni? Mi smo že konkurenčni. V Sloveniji zaposlena oseba stane 13 evrov na mesec, v Nemčiji 36 evrov. Bomo konkurenčni takrat, ko bomo delali zastonj?
Zakaj potem politiki vztrajno zatrjujejo, da smo slovenski delavci dragi?
Zato ker lažejo. Politiki lažejo, da smo nekonkurenčni. Lastniki so nesposobni sestaviti projekte in programe, ukvarjajo se zgolj s tem, kako kupiti tovarne, pobrati dobiček in jih zapreti. Ne razmišljajo o tem, kako prodati svoje proizvode. Ne govorim o vseh, a tisti, ki najbolj jokajo, so najbolj nesposobni. Problem niso plače delavcev, temveč krediti, saj so zaradi njih zašli v težave – te pa zdaj rešujejo državljani.
Kakšen interes ima v tem država? Če bodo zahtevali zategovanje pasov, ljudje ne bodo imeli dovolj denarja, da bi ga lahko zapravili.
To jih ne zanima. Zanimajo jih lobiji, ki so jih postavili na oblast.
Ampak tudi tisti lobiji so najbrž odvisni od ljudi.
Da, pet ali deset let. Potem pa si bo nabrali milijarde in se odselili na Kajmanske otoke.
Pa res mislite, da vsi tako kratkoročno razmišljajo?
Razmišljajo še bolj kratkoročno. Zakaj so zaprli toliko tovarn? Te izčrpajo, denar pospravijo drugam, popolnoma vseeno pa jim je za tiste delavce, ki ostanejo brez službe. Pri tem jim pomaga še politika, ki je povezana s pokvarjenimi lobiji. To je treba prekiniti.
Kako?
Vso politično strukturo je treba bolj ali manj zamenjati. Vse stranke bi morale za nazaj povedati in pustiti natančni nadzor neodvisnim komisijam, kaj so počele, in kaj so počeli posamezni politiki. Razkriti bi morali svoj odnos do preprodaje orožja, do izbrisanih, do tajkunskih kreditov ... Tisti, ki je storil kakšno kaznivo dejanje – tudi če je samo vedel za dejanje in gledal proč – je za prihodnjih pet let oplel.
Sliši se kot misija nemogoče, potem bi bili vsi v državnem zboru na nek način umazani, zamenjati bi morali celo politično garnituro.
Saj jo je treba zamenjati.
Kdo pa jo bomo nadomestil?
Tisti, ki bodo izvoljeni na volitvah.
Pa mislite, da je dovolj ljudi, ki so pripravljeni delati za državo in ne za svoje interese?
Prepričan sem.
V predvolilnem času ste obljubljali vlado strokovnjakov. Ste jih nabrali dovolj?
Da.
Pa so čisti?
Kakor vem so.
In pripravljeni delati za državo?
Pripravljeni so delati za tisto, za kar so plačani. To je zagotovo.
Zakaj pa menite, da kljub temu, da ste bili alternativna rešitev, na predčasnih volitev ljudje niso volili vas?
Ker so takrat mislili, da bodo druge stranke boljša rešitev. Mi smo še zavozili eno volilno enoto, zaradi česar so bili prepričani, da ne bomo prišli v parlament.
Kaj pa na naslednjih volitvah?
Zanesljivo. Ena močnejših strank bomo.
Ali menite, da si vlada v času krize lahko privošči, da se ukvarja z ideološkimi vprašanji, medtem ko z obrazložitvijo, da ni denarja, ukinja mnoge službe in agencije?
Ukinjanje agencij in združevanje je način, da lahko nekdo razčisti z ljudmi, ki niso blizu vladajočim strankam, in na čela novoustanovljenih agencij in služb nastavi svoje ljudi. To je obvod za čiščenje ljudi v javni upravi – ne v javnem sektorju.
Menite, da bi morali ideološka vprašanja kdaj rešiti?
Pri nas je bolj ali manj že vse ideološko. Nisem prepričan ali bi morali ideološka vprašanja rešiti, saj ima vsak človek pravico do lastnega mnenja. Zakaj bi se morali poenotiti v odnosu do kogarkoli?
Nekateri pravijo, da jim država krči socialne pravice, vlada pa vztraja, da nekateri še vedno živijo v času socializma. Koliko socialnih pravic je v kapitalizmu? Kaj si lahko obetamo ob takšnih izjavah vlade?
Ob takšnih izjavah vlade si lahko obetamo, da bomo kmalu delali zastonj.
Pa mislite, da se to lahko zgodi?
Ne, ampak to je edina možnost, saj nam kaj drugega ne obljubljajo. Poleg tega pa ni treba govoriti o socialnih pravicah, ki so v nasprotju s kapitalizmom: Švedska, Norveška, Finska, Danska so vse kapitalistične države, ki imajo visoko raven socialnih pravic. Vedno se primerjamo samo s slabimi državami – lahko se tudi z Južnim Sudanom, pa bomo kmalu ugotovili, da imamo preveč pravic in jih moramo ukiniti.
Ali imajo ljudje dovolj moči, da se uprejo ali pa aktivno vključijo v politiko?
Moči imajo dovolj, a v Sloveniji težava tiči drugje. Ko sem se pred leti ukvarjal z vrednotami Slovencev, sem ugotovil, da pri nas velja čudna mešanica nerganja in nepripravljenosti karkoli narediti, da bi karkoli spremenili. Po številu tistih, ki niso bili zadovoljni z razmerami, smo bili v vrhu, in po številu tistih, ki ne bi nič naredili za to, da bi bilo boljše, spet v vrhu. Je pa res, da ljudem enkrat poči, žal takrat, ko je prepozno in se ne da več veliko narediti, kar pelje v anarhijo in ne v boljše rešitve. Jaz upam, da se bodo ljudje prej zavedli, da je treba biti aktiven v svojem življenju in ne čakati na rešitelje.
Zdi se, da vedno izberemo čakanje.
Da, vendar vedno več ljudi ugotavlja, da lahko s svojim glasom nekaj dosežejo.
V času predvolilne kampanje ste omenjali transparentnost delovanja države. Ali menite, da obstaja država v državi?
Vsekakor živimo v ugrabljeni državi, kot vse tranzicijske in vzhodnoevropske države. V državi obstaja povezava med pokvarjenim kapitalom – tistim, ki mu gre zgolj za lasten dobiček na račun 1000 delovnih mest – ter podrejeno in izgubljeno politiko. Kako je mogoče, da neka zasebna družba napiše zakon za, na primer, TEŠ 6? To je ugrabljena država. Da se projekt TEŠ 6 izpelje netransparentno, pomeni, da živimo v ugrabljeni državi.
Ali obstaja način, kako rešiti mlade oziroma takoimenovano izgubljeno generacijo?
Pogosto govorimo o finančnem kapitalu, ki se izgublja. Tega je kolikor hočete, a beži v tujino, ker je spravljeno v luknjastih vrečah, iz katerih kar odteka. Na primer, TEŠ 6 stane 1,3 milijarde, na Hrvaškem malo manjšo elektrarno gradijo za 600 milijonov evrov … A obstaja tudi drugačen kapital: kapital znanja. Zanj potrebujete 20 let, da ga dobite, a ga nihče ne ceni.
Najhuje je, da država, ki razmišlja le o reševanju bank in velekapitalistov, ne poskrbi za mlade, ki svojo delovno pot začenjajo z brezposelnostjo. To je kriminal, genocid, bi skoraj lahko rekel. V njih je kapital, zaradi katerega bi se delovna mesta morali izmisliti. V TRS smo pred predčasnimi volitvami zahtevali, da bi vsak, ki je končal šolo, odšel na obvezno enoletno prakso, za katero bi z zakonom poskrbela država. Po enem letu bi bilo iskanje zaposlitve za vsakega veliko lažje.
Mladi bi morali delati in ne gledati v zrak ter pisati prošnje z občutkom, da tako ali drugače služb brez pomoči prijateljev in znancev ne bodo dobili. Država bi morala skrbeti za ljudi in ne dobiček kapitalistov. Za slednje naj poskrbijo sami.
