Predsednik vlade Janez Janša je to sicer vzel na znanje, hkrati pa napovedal, da bo Slovenija to pravilo vendarle zapisala v ustavo, le da bo cena takrat višja. Odgovornost za to morata prevzeti opozicija in predsednik republike, ki temu nasprotujeta, kar bo tudi sporočil v Bruselj. K temu je Janša še dodal, da vlada ne namerava predlagati zgolj navadnega izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki po mnenju opozicije zadostuje, ker bi partnerji v Bruslju to vzeli kot slabo šalo. Tudi rekonstrukcije vlade jeseni ne bo, ker ima vlada druge pomembnejše naloge, ni pa Janša jasno zavrnil možnosti, da bo na vpis fiskalnega pravila v ustavo ali na druge nujne ukrepe vezal glasovanje o zaupnici.

"Zelo velik optimist bi bil, če bi si upal napovedati, kaj bo konec leta. Lahko samo rečem, da se v tem trenutku ukvarjamo z bistveno večjimi problemi, kot pa je delo posameznih ministrov," je po zaključku vrha parlamentarnih strank izjavil premier Janša.

Da sedaj ni pravi čas za rekonstrukcijo vlade, je povedal tudi prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je včeraj edini v koaliciji deloval pesimističen. "Glede na trenutno politično situacijo sem zelo zaskrbljen. Bojim se, kaj se bo dogajalo v naslednjih dneh in tednih," je dejal in nasprotno od svojih koalicijskih kolegov menil, da vnos fiskalnega pravila v ustavo ni ključno, temveč kako sanirati banke, upravljati državno premoženje in, kot je dejal, zlasti referendumska ureditev, saj je pred državo izvedba pokojninske in zdravstvene reforme ter reforma trga delovne sile.

Erjavec pa je povedal še, da glede na Janševo retoriko morda ni želje in volje za spopad z reformami in ukrepi za izhod iz krize. Kakšno je bilo Erjavčevo mnenje po končanih obeh sestankih, ni jasno, saj se je novinarjem izognil. To pa je storil tudi predsednik SLS Radovan Žerjav.

Opozicija zavrača odgovornost

Nasprotujoče so si bile izjave koalicijskih veljakov o tem, ali fiskalno pravilo vnesti v ustavo ali v zakon. Pred začetkom dopoldanskega koalicijskega vrha je Virant namreč predlagal, da ga vnesejo kot zakon, kakor predlaga opozicija. Vendar je ta možnost popoldne očitno padla v vodo. Še več, premier je napovedal, da bodo "tisti, ki so to najprej podpirali, nato pa so podporo umaknili in zdaj izražajo celo nasprotovanje, morali prevzeti odgovornost".

Zoran Janković, predsednik največje parlamentarne (in opozicijske) stranke Pozitivna Slovenija (PS), odgovornost zavrača. "On lahko govori, kar želi. Ve se, kdo nosi odgovornost, to je vlada. V fiskalnem paktu jasno piše, da vnos fiskalnega pravila ni pogoj. A ne bi bilo lažje povedati, da nimajo več idej in znanja, kot da iščejo izgovore," se je vprašal Janković. Po zaključku sestanka, na katerega je prišel s polurno zamudo, je bil glede potrebe po vnosu fiskalnega pravila v ustavo še bolj konkreten: "To je nek mejkap, ki ga v vladi potrebujejo za prikrivanje svojih nesposobnosti in nereševanja problemov na področjih produktivnosti, zaposlovanja in na prihodkovni strani proračuna."

Prvak Socialnih demokratov (SD) Igor Lukšič prav tako ne vidi posebne potrebe po vnosu fiskalnega pakta v ustavo, zato je, kot je povedal po sestanku, predlagal, da bi zakon vendarle sprejeli, saj bi bil potrjen z glasovi vseh ali velike večine poslancev. "Če bi se izkazalo, da to ne zadostuje, bi lahko začeli delati na konsenzu glede ustavne večine," je povedal. Opozicije pa se je poleg Janše tokrat ostro lotil tudi prvak Državljanske liste (DL) Gregor Virant: "Skrajno neodgovorno je, da se iz nekega 'inata' nasprotuje vnosu v ustavo nečesa, s čimer se vsi strinjamo, to je uravnotežen proračun. To je veliko tveganje in tisti, ki temu nasprotujejo, prevzemajo zelo veliko odgovornost za prihodnje dogajanje Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. To so resne stvari in mislim, da se tule malce igračkajo z državo."

Nekoliko več zadovoljstva je bilo v koaliciji nad izkupičkom delovnih skupin, ki so se pogajale v zvezi s sanacijo bančnega sistema in ureditvijo državnega holdinga. Po Virantovih besedah poročilo delovne skupine za holding navaja, da je stvar v veliki meri usklajena. Kot je dodal, pa je (vsaj) koalicija enotna, da se slabe terjatve bank prenesejo izven banke, in to čim prej. "Nato naj se takoj gre v prodajo NLB, saj se je država izkazala kot slab gospodar. Skrajni čas je, da banko prodamo in ta začne normalno funkcionirati, predvsem pa, da se za stanje v njej išče in najde krivce."

Začasno pokopana ideja o tehnični vladi

Z včerajšnjim sestankom na vrhu, ki naj bi po izjavah premierja Janše dokazal enotnost vladajoče koalicije, je vsaj začasno pokopana možnost, da misli tako ali drugače odstopiti. S tem so zamrla tudi ugibanja, kako bi se s tem povzročena vladna kriza razpletla. Te dni je bila najbolj pogosto omenjena tehnična vlada. Celo tehnična vlada, ki naj bi jo vodil kar Janša, ker bi bila močnejša od zdajšnje, so pisali nekateri analitiki in se sklicevali na vire blizu vlade.

Začela so deževati imena kandidatov, ki bi jih predsednik države v soglasju z večino strank lahko predlagal za mandatarja tehnične vlade. Denimo nekdanji tesni sodelavec Lojzeta Peterleta Boris Pleskovič. Predlagal naj bi ga Zbor za republiko, a je njegov predsednik Lovro Šturm kaj takega nemudoma zanikal. "V mnogih razpravah, ki jih je organiziral Zbor za republiko kot tudi pri rednem sestajanju sveta, ki je najvišji organa zbora, ime Borisa Pleskoviča ni bilo niti enkrat omenjeno, v kakršni koli povezavi. Zbor za republiko podpira sedanjo vlado in njenega mandatarja, kar je z javnim delovanjem velikokrat dokazal. Tako bo tudi v prihodnje," je zapisal Šturm.

In napoved za prihodnost? Po mnenju Janše prihaja čas, ko se bo treba soočiti z razmerami. "Ko partnerji v socialnem dialogu ne bodo ne Branimir Štrukelj, ne Dušan Semolič, ne predstavniki delodajalcev, ne politične stranke, ampak predstavniki Mednarodnega finančnega sklada, Evropske centralne banke in evropske komisije. In tisti, v narekovajih socialni dialog bo nekoliko drugačen." Ni pa mogoče izključiti ničesar, niti ne nove politične krize. Kot tudi ne, je dodal Virant, da bo enkrat v naslednjih 30 letih na Zemljo padel meteorit.