Po besedah Čemas Stjepanovičeve so udeleženci predstavitve spraševali o počivališčih, turističnem vidiku, zaščiti divjadi in podobno, nekateri pa so tudi nasprotovali gradnji omenjene ceste kot štiripasovnice. Glede slednjega so predstavniki Direkcije RS za ceste (DRSC) jasno povedali, da bo projektirano to, kar predvidevajo, da bo v prihodnosti potrebno.
Glede uresničitve projekta je županja menila, da je odvisna od denarja, ki pa ga država nima. Zatorej bi morala ta čim prej najti najbolj ugodno rešitev in se zateči h kombinaciji, ki ji ustreza, je dejala in dodala, da bi se morala državna politika končno odločiti za gradnjo ceste v javno-zasebnem partnerstvu.
Bela krajina in njeno gospodarstvo sta cesto potrebovala že včeraj, je Čemas Stjepanovičeva opozorila in še povedala, da bo navedena regija brez sodobne cestne povezave postala prazen žep.
Kot je navedel vodja sektorja za investicije pri DRSC Tomaž Willenpart, se po sedanjem idejnem projektu belokranjski del ceste tretje razvojne osi po izhodu iz predora skozi Gorjance oz. kraja Maline pri krajih Praproče in Gradnik razdeli na metliški krak, ki se konča pri mejnem prehodu Metlika, in na črnomaljski del ceste, ki se zaenkrat konča pri Kanižarici.
Prvi meri približno 40 kilometrov in drugi približno 15 kilometrov, koliko pa bo naložba veljala, je danes, ko projektiranje obeh še ni končano, prezgodaj napovedovati, je opozoril. Mogoče bi se cena prvega lahko gibala nekje pri 450 milijonih evrov, je ugibal. Da bi celoten projekt uvrstili v novo evropsko finančno perspektivo 2014 do 2020 pa z njegovim projektiranjem hitijo, je poudaril.
Pri prvem kraku je vse več ali manj jasno, medtem ko morajo za nadaljevanje drugega od Kanižarice do Vinice oz. za začetek projektiranja črnomaljskega kraka, s Hrvati najprej določiti stično točko na meji oz. na Vinici, je dodal in še povedal, da je uradna javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za belokranjska dela omenjene ceste predvidena za januar prihodnje leto.
