Spoštovanje in občutek varnosti
In kaj je pomembno za trden zakon? Težko je živeti z nekom, ne da bi te ta oseba razumela, sprejemala, podpirala in ti bila naklonjena. Če obstaja to ali pa se ti elementi ponovno vzpostavijo v odnosu, potem pride tudi telesna privlačnost. Pomembno je, da se počutiš sproščenega in svobodnega v smislu, da lahko razmišljaš, govoriš in čutiš, kakor pač razmišljaš, čutiš ali govoriš, ne da bi to nenehno prilagajal drugemu. Prav tako je pomembno spoštovanje drugega in občutek varnosti, ki ga dasta zvestoba in zaveza, da se bosta partnerja kljub konfliktom trudila biti skupaj in da bosta gradila odnos. To je odločitev, dodaja Jerebic.
Zelo očitni razlogi za ločitev so, ko zakonec, ki ima težave z odvisnostjo, tega ne prizna in posledično nič ne naredi na tem področju. Podobno je glede prevare, ko tisti, ki je varal, to zanika. V obeh primerih je drugemu zakoncu težko živeti v takem odnosu, kjer ni več zaupanja, občutka, da se lahko na drugega zanese in da v življenju drugega ni več na prvem mestu; na primer pred pijačo ali tretjo osebo.
Pogosto se pari razidejo, ker ima močnejši med njima občutek, da življenje družine organizira samo on. Praznina in odtujenost med partnerjema pa velikokrat udarita na plan, ko otroci odrastejo in zapustijo dom. Partnerja šele takrat začutita, da sta se popolnoma odtujila.
Najbolj trpijo otroci
Pri ločitvah je najhuje za otroke, ker zakonca obračunavata med seboj in pozabljata, da otroci za to pač niso nič krivi. Zelo dobro je, če si eden ali oba ob razvezi najdeta strokovno pomoč, ker je to zelo boleča izkušnja in morata hkrati drug z drugim še vedno komunicirati, kar lahko pomeni, da bo boleča rana vedno na neki način odprta.
Občudovanja vredni so starši, ki kot partnerji niso mogli shajati, so pa toliko odgovorni, da so zaradi otrok in stikov, ki jih zaradi tega morajo imeti, korektni drug do drugega. Obstaja nekaj pravil, ki jih je dobro vedno znova ponavljati otroku: nisi kriv, da sva šla narazen; ne boš izgubil mame (če govori mama), ne boš izgubil očeta (če govori oče); ne boj se za moje zdravje in počutje, ker bom naredil vse, da boš dolgo imel mamo ali očeta, ki bo skrbel zate, pojasnjuje Drago Jerebic.
Otroka je treba razbremeniti strahu ali bremena, da mora skrbeti za mamino ali očetovo čustveno razpoloženje ali da enemu od staršev ne sme pokazati, da se je pri drugem lepo imel. Prav tako ga je treba razbremeniti skrbi, ali bosta oba prišla na njegovo valeto, maturo, poroko ali kakšen nastop. To starši naredijo za otroka in takrat v prvi plan postavijo otroka.
Dva postopka razveze
"Poznamo dva postopka razveze: na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze ali na podlagi sporazuma zakoncev. V vsakem primeru razvezni postopek poteka na sodišču, sodelovanje notarja pa je predpisano le v primeru sporazuma zakoncev," nam je pojasnila Marjana Tičar Bešter, predsednica notarske zbornice. Predlogu za sporazumno razvezo ki ga zakonca vložita na sodišče, mora biti priložen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa določa, da mora biti takšen sporazum sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Sporazum med zakoncema lahko razumemo širše in obsega dogovor o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (če imata zakonca skupne mladoletne otroke) ter o njihovih stikih s starši. Ta sporazum skleneta zakonca sama in ni v pristojnosti notarja. V predlogu za sporazumno razvezo, ki ga zakonca potem vložita na sodišče, tak sporazum zapišeta, dokončna odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok pa je zaradi varstva mladoletnih oseb prepuščena sodišču (torej v tem delu sodišče lahko odloči drugače, kot sta se zakonca dogovorila, če je to v korist otrok), še dodaja Marjana Tičar Bešter.
Na notarja se morata zakonca obrniti zaradi sporazuma o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja zakoncev, ki obsega tudi dogovor zakoncev o tem, kdo od njiju bo postal ali ostal najemnik stanovanja po razvezi, in dogovor o preživljanju tistega zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Tak sporazum torej potrebujeta tudi zakonca, ki nimata skupnega premoženja, niti najemnega stanovanja, niti ni pogojev ali potrebe za preživljanje zakonca po razvezi in se tedaj v notarskem zapisu ugotovijo ta dejstva. V takšen sporazum oziroma njegovo vsebino se sodišče ne spušča.
Najnižja pristojbina za sestavo listine pri vrednosti premoženja do 459 evrov je 37 evrov, najvišja pri vrednosti premoženja nad 688.500 evrov pa 689 evrov (brez DDV). Če zakonca nimata skupnega premoženja, se notarska pristojbina odmeri po porabljenem času (času za razgovor s strankama, pripravo in branje sporazuma ter izdelavo odpravkov).
Na podlagi sporazuma zakoncev (tako notarskega o delitvi skupnega premoženja kot tudi sporazuma zakoncev, ki imata skupne otroke, o njihovem varstvu, vzgoji in preživljanju ter stikih s staršema) se pri pristojnem sodišču vloži predlog za sporazumno razvezo, ki ga podpišeta oba zakonca. Pri notarju je načeloma zadeva lahko urejena oziroma podpisana zelo hitro (v nekaj dneh, odvisno od notarja in njegovega časa).
"Zakonca, ki bi se želela razvezati na podlagi sporazuma, pokličeta v najbližjo notarsko pisarno in se dogovorita za razgovor, v katerem jima bo notar pojasnil vse o vsebini sporazuma in z njim povezanimi pravnimi posledicami, postopku razveze pri sodišču oz. morebitnih postopkih pri drugih organih (svetovalni razgovor pri centru za socialno delo v primeru skupnih mladoletnih otrok). Notar bo strankama razložil, kaj predstavlja skupno in kaj je posebno premoženje zakoncev, stvar njune svobodne volje pa je, kako bosta skupno premoženje razdelila. Opozorila bi le, da je lahko skupno premoženje tudi pasiva, torej morebitni skupni dolgovi, ki sta jih ustvarila zakonca, kar je prav tako treba urediti s sporazumom," pojasnjuje Marjana Tičar Bešter.
