Zoran Janković in Igor Lukšič, predsednik Pozitivne Slovenije oziroma Socialnih demokratov, ki sta sinoči nekaj pred deveto uro zvečer prva stopila pred novinarje po končanem sestanku vodstev parlamentarnih strank, sta dogovor strank, da danes državni zbor ne bo glasoval o vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo in predlogu zakona o državnem holdingu, razglasila za zmago razuma, za katero so vsi malo popustili.
"Za Slovenijo je to pomemben dan. Kot je bilo videti, dogovor ni bil sprejet s figo v žepu. Pričakujem, da se bomo vsi udeleženci tega sestanka držali nenapisanega dogovora, da se umiri stanje napetosti, je izjavil Lukšič, Janković pa, da bo državni zbor o umaknjenih predlogih vlade znova razpravljal septembra, že do konca tega oziroma v začetku prihodnjega meseca pa bo vlada pripravila čistopis zakona o državnem holdingu in določbe o fiskalnem pravilu ter izhodišča za sanacijo bank. Vse parlamentarne stranke naj bi nato do konca avgusta poskušale uskladiti stališča oziroma doseči dogovor, pri čemer je Janković poudaril, da soglasja za zlato fiskalno pravilo z njihove strani ne bo, dokler ne bo jasna razvojna strategija Slovenije.
V nov krog usklajevanja o fiskalnem pravilu in Slovenskem državnem holdingu naj bi bili vključeni tudi socialni partnerji in, kot je po sestanku povedal premier Janša, bi bila nato sredi septembra sklicana najverjetneje izredna seja DZ, in ta bo po Janševih besedah trenutek resnice. "To je lahko verjetno zadnji odlog, ki si ga Slovenija lahko privošči pri reševanju ključnih problemov. Da obstaja možnost političnega soglasja tudi za rešitve, kjer je potrebna dvotretjinska večina, je pozitivni signal, ki pa traja toliko časa, dokler je to upanje realno. Politični razred ima zadnjo možnost, da dokaže, da smo sami sposobni reševati probleme."
Zadnja inačica SDH nesprejemljiva za DeSUS
V zadnjem predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) slabe banke ni več, in to prav v nobeni obliki. Naši viri pojasnjujejo, da je vlada pričakovala, da je tako odstranila vse ovire za potrditev zakona na današnji parlamentarni seji, a se je zataknilo pri koalicijski stranki DeSUS. Čeprav je vlada privolila v samostojnost Kapitalske družbe (Kad), pa je v zakonu ostala dikcija, po kateri bi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) namenili le 10 odstotkov od prodaje premoženja Kada. Spomnimo, v DeSUS so zahtevali, da se za Zpiz nameni 10 odstotkov od prodaje celotnega premoženja holdinga, medtem ko je premoženje Kada tako in tako namenjeno izključno zagotavljanju sredstev za pokojninsko blagajno. Prav tako je zakon opredelil le, da SDH 50 milijonov evrov namenja Zpizu, kar zdaj zagotavlja Kad, vendar so iz zakona izbrisali namen sredstev, to je za usklajevanje pokojnin.
S tem ko je vlada umaknila idejo o slabi banki, je hkrati izginil glavni razlog, zaradi katerega naj bi se s sprejemom zakona tako zelo mudilo, namreč s čiščenjem slabih terjatev bank, kar da bo končno spodbudilo kreditiranje. Tako je postalo še bolj očitno, da je vlada s predlogom zakona dejansko v prvi vrsti hotela prosto pot pri upravljanju premoženja in kadrovanju v državnih podjetjih. Če omenimo le, da je kljub samostojnemu Kadu pod okriljem holdinga, s čimer je privolila v zahtevo upokojencev in sindikatov, v predlog zakona zapisala, da mora biti nov nadzorni svet Kada imenovan najkasneje v mesecu dni in da ima ta mesec dni časa, da zamenja še upravo.
