DZ v petek ne bo obravnaval niti vnosa fiskalnega pravila v ustavo niti predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, so po besedah predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića drevi na srečanju pri premieru Janezu Janši sklenili predsedniki parlamentarnih strank. Na vprašanje, ali bi se še enkrat potegoval za mandatarstvo je Janković odgovoril: "Sem že bil v tej vlogi, pustite gospodu Janši da vodi vlado s svojim znanjem in ekipo."

Janša je po drevišnjem srečanju povedal, da so se predsedniki in vodje poslanskih skupin dogovorili, da po načelu, ki je bil predlagan tudi za partnerstvo za izhod iz krize, vse parlamentarne stranke do septembra usklajujejo tri stvari, in sicer izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdingu in pa tudi zakon o agenciji ali skladu za sanacijo bank.

"Pri nekaterih instrumentih izgubljamo en mesec, če nekateri instrumenti, kot izgleda, ne bodo blokirani. Če bomo čez en mesec pred istim problemom, pa bo cena dvojna," je še za Finance dejal Janša.

Septembra bo trenutek resnice

Oblikovana bo posebna delovna skupina, v katero bodo stranke predlagale svoje strokovnjake. Poleg tega se bodo zadeve usklajevale tudi s socialnimi partnerji.

Nekje sredi septembra naj bi bila nato sklicana najverjetneje izredna seja DZ in ta bo po Janševih besedah trenutek resnice.

Kot je nadaljeval, bo Slovenija v tem primeru čez en mesec pred isto težavo, pa še finančne posledice, ki jih bo pridelala v tem času, bo treba poplačati. Za koliko denarja gre zaradi tega odloga, je po njegovih besedah stvar ocene.

"Dejstvo pa je, da je naš mednarodni finančni položaj toliko boljši ali toliko slabši, kolikor večje je zaupanje v slovenijo, da bo težave, ki jih ima, sama reševala," je dejal Janša.

Smo sposobni sami rešiti težave?

Sporočilo, da obstaja možnost političnega soglasja tudi za rešitve, pri katerih je potrebna dvotretjinska večina, je po njegovih besedah pozitiven signal, "ki pa traja toliko časa, dokler je to upanje realno". Spomnil je, da so ta signal poslali že v začetku leta, "potem pa so se nekateri premislili in je to imelo negativne posledice".

Po njegovem prepričanju gre namreč za vprašanje kredibilnosti Slovenije in političnega razreda, ki ima "sedaj zadnjo možnost, da dokaže, da smo sposobni sami rešiti te težave".

Predsednik Državljanske liste Gregor Virant ocenjuje, da so na sestanku sprejeli modro odločitev, da se "ne gre z glavo skozi zid, ampak se glave ohladijo in se na začetku septembra skupaj lotimo teh projektov".

Nobenih prestižnih političnih igric

Zdaj imajo po Virantovih besedah štiri projekte, ki so postali skupni projekti vseh parlamentarnih strank, in sicer fiskalno pravilo, referendum, državni holding in inštrument za reševanje slabih bančnih terjatev. "To so zadeve, pri katerih moramo stopiti skupaj, ki so pomembne za vse Slovence in se zato ne moremo iti nekih prestižnih političnih igric," je opozoril in ocenil, da bodo te rešitve sprejete soglasno.

Optimističen pa je, ker je po njegovih besedah danes vsakdo sprejel svoj del odgovornosti. "Opozicija je na nek način dobila svoje, ker so te odločitve preložene, koalicija pa priznala, da se je z nekaterimi stvarmi preveč hitelo. Tako je na drugi strani njihova odgovornost, da do jeseni resno razmislijo, sodelujejo pri besedilih zakonov in na koncu rešitve sprejmemo skupaj," je še dejal Virant.

Igor Lukšič, predsednik SD, je dejal, da je to pomemben dan za Slovenijo. "Pričakujem, da se bomo vsi držali dogovora, da se napetosti ne stopnjuje, na zavoro smo stopili vsi udeleženci sestanka," je dejal  za Finance.

Po njegovem mnenju moramo o zlatem fiskalnem pravilu počakati še na strokovno stališče. "Ko bomo dobili to stališče, se bomo tudi mi lahko ponovno odločali. Če Slovenija nima druge možnosti, kot da to vpiše v ustavo, potem obstaja možnost, da ga podpremo," je še dodal.

Za jesen tudi pravniki in ekonomisti

Masten, sicer tudi član strokovne skupine, ki je pripravila končni predlog za vnos fiskalnega pravila v 148. člen ustave, je povedal, da je z glasovanjem o vpisu fiskalnega pravila v ustavo bolje počakati do jeseni iz dveh razlogov - ker je že od aprila jasno, da ustrezne podpore ni in da se nič ni spremenilo.

"Spoznanja, da je zadeva resna, še ni"

"Tudi zaradi nasprotnikov pravila bi bilo koristno, da se počaka na jesen. Do takrat bo Slovenija dobila še par klofut, saj tu spoznanja, da je zadeva resna, še ni," je izpostavil. Zlato fiskalno pravilo je trajna vrednota, zato to ni nekaj, kar bomo spreminjali jutri. V tem smislu ne vidi razloga, zakaj tega ne bi zapisali v ustavo.

Bo vlada padla? Vse kaže, da bo Janša vezal zaupnico na glasovanje o fiskalnem pravilu

Vezanje zaupnice na glasovanje o fiskalnem pravilu je po Mastenovem mnenju prepuščanje odločitve poslancem, da sami nosijo breme popolne izolacije na trgih in tudi politične krize.

"Res je, da je to samo eden ukrepov, a bi bil prvi v štirih letih, kjer bi rekli, da je država kot celota prek izvoljenih političnih predstavnikov, sposobna doseči visoko stopnjo soglasja. To bi bil mogoče način, da bomo našli soglasje tudi pri ostalih ukrepih," je dodal in opozoril, da bo Slovenija, če poleg finančne izbruhne še politična kriza, konec leta 100-odstotno zaprosila za pomoč.

Zapis fiskalnega pravila v ustavo z ustavnopravnega vidika premalo domišljen

Pravnik Miro Cerar, koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji DZ, prav tako predlaga, da se odločanje preloži na jesen, ker gre za materijo, ki jo bo nujno treba urediti bodisi na ustavni bodisi zakonski ravni.

"Ne mudi se tako, da bi bilo zdaj smiselno tvegati s tem, da pade predlog ustavne spremembe, ker takšne ustavne spremembe v tem mandatu ni več mogoče sprejeti. Predvsem pa se moramo zavedati, da to, da nimamo stvari še določenih bodisi v ustavi ali zakonu, popolnoma nič ne ovira vlade in DZ, da nadaljujeta z ustreznim vodenjem fiskalne politike," je poudaril.

Cerar obenem opozarja, da je zapis fiskalnega pravila v ustavo z ustavnopravnega vidika premalo domišljen. Predvsem je tu vprašanje, kaj bi se zgodilo, če se ustavno fiskalno pravilo ne bi uresničevalo v praksi, torej kakšne bi bile sankcije. Če sankcij ni, je vse skupaj nesmiselno, če pa so, je težko ugotavljati odgovornost, tako politično kot pravno.

Sprašuje se, kdo bo odgovarjal za nedoseganje fiskalnega pravila. "Ali bo DZ sam sebe postavil pod odgovornost?" ga zanima, pri čemer se bolj zavzema za ureditev na zakonski ravni.

Fiskalno pravilo ekonomsko popolnoma nesmiselno

Ekonomist Jože Mencinger izpostavlja, da je fiskalno pravilo ekonomsko popolnoma nesmiselno. "Poleg tega imamo v 149. členu ustave na nek način fiskalno pravilo že zapisano. Kaj se bo pri nas naredilo, je politična odločitev, ena možnost je, da vlada pade, morda je to celo koristna stvar. Politične nestabilnosti se bojim, ampak, če bomo takšno histerično vlade še dolgo imeli, bo škoda zelo velika," je dejal.

Ob tem je dodal, da bi bilo pravilo najbolj smiselno umakniti, saj so vsi ti pogoji že v mednarodnih pogodbah, ki smo jih že podpisali.

Ekonomist Rasto Ovin pa je ugotovil, da se je, kot je v Sloveniji v navadi, tudi razprava o fiskalnem pravilu spremenila v orodje za obračunavanje med različnimi opcijami.

"Dejstvo je, da zamujamo z vsemi možnimi reformami in bi tovrstna sprememba ustave pokazala, da imajo pobudniki (koalicija) podporo pri enem od korakov reform - to je, da se vzdržnost javnih financ poskusi zagotoviti z najvišjim aktom v državi," meni Ovin in dodaja, da ne gre za omejevanje nikogaršnjih človeških pravic, prav tako pa se z vpisom v ustavo naenkrat ne bomo začeli vesti drugače.